Za bitcoinom buren teden

Za nami je zelo viharen teden na trgu kriptovalut, ki so se divje preganjale gor in dol, kar je omogočalo velikanske zaslužke in ogromne izgube, odvisno od živcev, potrpežljivosti in sreče. Uverturo je seveda pripravil ameriški Senat, ki je v ponedeljek razpravljal, ali bi bitcoin prepovedali, regulirali ali mogoče pustili pri miru. Odločili so se za slednjo možnost.

V dneh in urah pred zaslišanjem je cena bitcoinov bezljala navzgor, med zasedanjem pa je zaradi pozitivnih novic ponorela in na nekaterih borzah zrasla vse do 800 dolarjev. Senat je namreč odločil, da je bitcoin plačilno sredstvo. Ima številne prednosti pred klasičnimi (nižje stroške transakcij, hitrost, nepovratnost, odpornost na kapitalske kontrole itn.), hkrati pa tudi nekaj slabosti. Če nas je bilo po zaprtju strani Silk Road strah, da se bitcoin ne bo nikoli otresel negativnih prizvokov, se to ni zgodilo. Bitcoin lahko uporabljamo tudi za nelegalne posle, a v bistvu lahko to počnemo tudi s svežnji petstoevrskih bankovcev, pa jih zato še niso prepovedali. Ko je tudi FED-ov predsednik dodal, da ameriška centralna banka nima nobenega namena regulirati ali omejevati bitcoina, je bila veselica na trgih popolna.

Naslednji dan se je zgodilo pričakovano. Bitcoin je izgubil četrtino vrednosti in številni, ki s(m)o pred tem vpili balonček, smo se nasmehnili. Izkazalo se je, da gre le za korekcijo in ne obrat trenda, in rast se je kmalu nadaljevala. Bitcoin je do konca tedna presegel 1000 dolarjev - na borzah, kjer je njegova vrednost zaradi težav pri izplačilih ali nakazilih dolarjev večja, na v Evropi priljubljenem Bitstampu pa se je smukal okrog 850 dolarjev. Vmes so bili občasni zdrsi, sicer pa je splošni trend navzgor.

Temu pomagajo še nekatere druge novice o bitcoinih. Virgin Galatic je na primer začela sprejemati bitcoine kot plačilo za lete v vesolje, so zapisali na svojem blogu. To še ne pomeni, da lahko danes nakažete nekaj tisoč bitcoinov in jutri poletite na Mars, ampak dolgoročna ideja je taka. Ciprska univerza prav tako omogoča plačilo šolnine v bitcoinih, kar je šele prvi korak v njihovi zamisli, da bi otok preuredili v glavno središče za transakcije z bitcoini. Ciper je tu precej specifičen primer, saj jim je EU aprila uničila velik del gospodarstva, ki je temeljilo na modelu davčne oaze. Ciprčanom moramo priznati iznajdljivost, saj hitro iščejo nove priložnosti. Borze za bitcoine že obstajajo in ni jih malo, a prav vse imajo občasno težave z navalom uporabnikov in nedosegljivostjo. Če bi postavili resnično zmogljivo borzo, to niti ni tako neizvedljiva ideja. Vsega se z bitcoini vendarle ne bo dalo početi, saj so v ZDA strankam prepovedali sprejemati donacije v bitcoinih. Preveč anonimnosti očitno škodi.

Spet smo pri vprašanju, kaj čaka bitcoin v prihodnosti. Odgovor je precej preprost - nihče nima pojma. Lahko postane nadomestek klasičnih valut, lahko vztraja trenutni status quo, lahko izginejo, kakor hitro so vzniknile. In nehvaležno vprašanje, ali gre za balon? Navsezadnje, kdor redno napoveduje balon ali pa finančno krizo, ima enkrat prav, pa to ne pomeni, da je jasnoviden. Vseeno bitcoin kaže tipično obnašanje prenapihnjenega balončka. Le poglejte po spletnih forumih, kjer je glavno vprašanje, kako dovolj hitro nakazati denar na Bitstamp, BTC-e ali Mt.Gox, da bomo še ujeli rast. Potem so tu še zelo vprašanja ljudi, ki zelo očitno nimajo pojma, v kaj sploh investirajo in kako deluje bitcoinski ekosistem, ampak so le nekje slišali, da gre za dobro priložnost. O bitcoinu se čedalje več govori tudi na neračunalniških in nefinančnih forumih, pa na televiziji in pri frizerju. Skupaj s parabolično rastjo in divjimi nihanji v zadnjem mesecu so to znaki, da gre za špekulativni balon.

Baloni imajo lepo navado, da se napihnejo iz nepojasnjenih razlogov, da sami pospešujejo lastno rast in da je nemogoče napovedati, kako dolgo bo to še trajalo. Če je neka dobrina objektivno desetkrat precenjena, to ne pomeni, da ne more postati še desetkrat bolj precenjena. To tudi ne pomeni, da se bo balon razpočil jutri ali čez en mesec. Lahko se presenetljivo vztrajni in zrastejo do nepredstavljivih razsežnosti. In v času te rasti ljudje dejansko lahko zaslužijo ogromno denarja, če se le pravi čas umaknejo iz naložbe. Toda po definiciji balonček poči, ko to poizkusi storiti preveč ljudi. Zato tega ne pripisujte znanju, občutku ali jasnovidnosti - kdor igra v tej igri, se pač zanaša na srečo. Številnim uspe, še večjemu delu pa ne.

Tokrat je drugače, so besede, ki so v svetu povzročile toliko gorja in izgub, kot le malokatere. Ob vsakokratni rasti česarkoli se pojavljajo argumenti, da gre za drugačno paradigmo, zato so dolgoročno visoki nivoji vzdržni. Pri bitcoinu so najpogotejši argumenti, da gre za valuto z omejeno emisijo (21 milijonov bitcoinov), ki je varna pred sledljivostjo, zasegi ter je izjemno likvidna, česar doslej še ni bilo. Vse to je res. Če je neka stvar balonček, to ne pomeni, da bo propadla in da je ničvredna. Ob poku balončka dot-com je bil Yahoo vreden več kot 100 dolarjev po delnici, dve leti pozneje se je sesul pod pet dolarjev. Pa zato Yahoo ni propadel niti to ni pomenilo, da je njegov poslovni model ničvreden. Yahoo je imel svojo vrednost, kar dokazuje danes, ko še vedno posluje, prideluje dobiček in je ocenjen na 35 dolarjev. Vse to pa bolj malo pomaga vsem tistim, ki so ga kupili decembra 1999.

Ampak bitcoina je omejeno število! Ne moremo ga tiskati po mili volji, zato bo njegova vrednost le še rasla, vsaj merjeno v valutah, ki so podvrženi monetarni ekspanziji. Nekaj podobnega je zlato. Njegova količina se malo povečuje, ker ga sproti izkopavajo, ampak globalno gledano pa je njegova količina omejena, samo izkopati ga še moramo. V 70. letih je tako zraslo in potem še bolj brutalno padlo, da je v realnih dolarjih isto raven doseglo šele lani. Uganite, kaj se je zgodilo potem. Lani se je začel trend navzdol in letos je zlato izgubilo četrtino vrednosti, pa čeprav ga primerjamo z dolarjem, ki jih FED vsak mesec iz zraka natisne 85 milijard dolarjev. Toliko o koristnosti omejenosti neke dobrine.

Če strnemo. Prvič, bitcoin je ta teden dobil veliko potrditev. Drugič, nihče ne ve, kaj bo z bitcoinom kot valuto čez pet let. Tretjič, trenutno bitcoin ni primeren za ta namen, ker njegova vrednost preveč niha. Četrtič, bitcoin je špekulativni balon. Petič, to ne pomeni, da ne more njegova vrednost kratkoročno še bistveno bolj zrasti niti da bo vrednost po nujnem popravku nižja od trenutne.

Lahko pa se seveda zgodi finančni ekvivalent padca meteorita, in tedaj se boste vsi skupaj smejali piscu teh vrstic.

Razkritje: avtor nima v lasti nobenega bitcoina.