Tehnične novosti v Wiki svetu

Te dni je razburljivo biti wikipedist. V zadnjih mesecih je infrastruktura, ki poganja projekte Fundacije Wikimedia, med njimi vsem znano Wikipedijo, dobila nekaj večjih nadgradenj tehnične narave, ki bodo bistveno spremenile način, kako ta zbirka prostega znanja nastaja in se razvija. Ali bodo spremembe imele pričakovan (pozitiven) učinek bomo še videli, dogaja pa se ogromno.

Wikipodatki

Prva faza projekta je bila zagnana lansko jesen, in je obsegala centralizacijo ene dokaj minorne funkcije (vsaj s stališča obiskovalcev Wikipedije) - medjezikovnih povezav. Za urejevalce pa je že ta pomenila precejšnjo razbremenitev, saj so bile do takrat povezave med članki o isti temi v različnih jezikih zapisane v tekstovni obliki na koncu člankov. To je pomenilo množico popravkov ob vsaki ustvaritvi, preimenovanju ali izbrisu članka v katerikoli Wikipediji, za kar je bila napisana cela vojska botov, ki so patruljirali po mreži povezav. Seveda je stotine vsebinsko nebistvenih urejanj obremenjevalo strežnike in oteževalo spremljanje posegov v članke. Zdaj je dovolj en poseg v ustrezen objekt, da se podatek o spremembi strani (članka) na eni Wikipediji preslika v vse povezane strani. Druga faza implementacije Wikipodatkov - centralizacija osnovnih dejstev o enciklopedičnih temah - je v delu že nekaj mesecev odkar je možno objektom pripisovati lastnosti (npr. uradni jeziki neke države ali rod, kateremu pripada neka vrsta organizma), v tem času so razvijalci spolirali uporabniški vmesnik za ročno vnašanje, uporabniki pa vnesli kup podatkov v skupno že 12 milijonov objektov. Od tega tedna jih je možno črpati iz wikipedijskih člankov. Funkcionalnost je namenjena predvsem uporabi v okvirčkih z osnovnimi podatki (t.i. infopoljih), pri čemer se lahko skupnost vsake Wikipedije posebej odloči, ali bo imela podatek zapisan lokalno ali ga bo črpala iz Wikipodatkov. V tretji fazi, ki je še v pripravi, bodo Wikipodatki omogočali poganjanje zahtevkov (queries), kar bo omogočilo avtomatsko kreiranje seznamov in grafikonov po željenih kriterijih (npr. "seznam županov Berlina v 18. stoletju"), ki jih je zaenkrat treba pisati ročno.

Zanimiva je tudi možnost branja baze podatkov od zunaj - zbirko je skupnost dala v javno last, tako da ni avtorskopravnih ovir za izvirne možnosti kombiniranja in uporabe izobraževalnega gradiva, kar je navsezadnje cilj Wikimedie kot celote. Nekaj demonstracij potenciala je že nastalo, recimo GeneaWiki, ki bere podatke o sorodstvenih vezeh in riše družinska drevesa, ter Reasonator, ki že zdaj za nekatere bolje opremljene objekte konkurira spletni strani Notable Names Database.

Lua

Kaj to dvoje pomeni za urejevalsko skupnost? Kot smo omenili, je še prezgodaj predvideti, kaj vse bodo nova orodja omogočila, bo pa gotovo korak naprej od skoraj statičnega predstavljanja vsebin, ki povprečnemu uporabniku interneta najbrž delujejo že arhaično. Po drugi strani obstaja možnost, da bodo novosti zaradi kompleksnosti odgnale potencialne nove urejevalce. Že res, da je ogromno dela z vzdrževanjem in ažuriranjem, vendar ima dosedanji sistem to prednost, da je vsebina kot na dlani. Za skoraj vsak podatek je možno z enim klikom priti do izvorne kode in ga spremeniti, kar od zdaj naprej ne bo več možno v enem koraku - en del podatkov bo v članku, drugi del jih bo vanj vključen iz ločene baze, tretji pa bo dinamično generiran s pomočjo skript. Dostopnost čim širšemu občestvu urejevalcev ostaja kljub vsemu ključni strateški cilj Fundacije, tako da bo še zanimivo opazovati, kako se bodo nova orodja razvijala. Seveda se ne branijo pomoči prostovoljnih razvijalcev pri odprtih opravilih.

LilyPond