SMS star 20 let

Pred 20 leti, natančneje 3. decembra 1992, je Neil Papworth s svojega računalnika prek omrežja Vodafone v Veliki Britaniji svojemu kolegu Richardu Jarvisu na dvokilogramski prenosni Orbitel 901 telefon poslal 15 črk, ki so spremenile način komunikacije. Na telefonu se mu je izpisalo Merry Christmas (vesel božič), s čimer je poslal prvo kratko sporočilo oziroma SMS. Danes vsako sekundo pošljemo več kot 200.000 kratkih sporočil, trend pa še vedno narašča.

O smsih so se pogovarjali že precej pred tem. Leta 1984, ko GSM sploh še ni bil evropski standard, ampak zgolj skandinavska implementacija, se je finski inženir Matti Makkonen v Københavnu v neki piceriji s sodelavci pogovarjal, kako bi lahko protokol GSM uporabili tudi za dostavo tekstovnih sporočil. Istega leta se je začel razvoj prihajajočega standarda za pošiljanje sporočil, na katerem je delal francosko-nemški konzorcij. Razvoj se je vlekel polnih osem let predvsem zato, ker je bilo treba vmes standardizirati GSM. Ko je leta 1990 GSM postal standard, je bil leto dni pozneje opravljen prvi klic po tem standardu, leta 1992 pa je sledil prvi sms.

Od tedaj se struktura smsov ni bistveno spreminjala. Še vedno so omejeni na 160 7-bitnih znakov, čeprav je danes mogoče z žrtvovanjem prostora uporabljat tudi razširjene znake (recimo šumnike) in pisati daljša sporočila ter jih poslati v več paketih. Prvi komercialni telefon s podporo za smse je leta 1993 pripravila Nokia, šele leta 1995 pa smo dobilo znamenit sistem T9 (predvidevanje vpisane besede s samo enkratnim pritiskom na tipko). Šele leta 1999 je bilo mogoče sms pošiljati med različnimi operaterji.

Danes je sms zanimiv ostanek nekih drugih časov, ki se trmasto upira razvoju. Kljub elektronski pošti, socialnim omrežjem, mmsom, hipnemu sporočanju in ostalim tehnologijam, ki so vgrajene tudi v moderne telefone, so smsi ostali. Ocenjujejo, da tri četrtine uporabnikov mobilnih telefonov redno pošilja smse. In čeprav so s svojimi omejitvami povsem neprimerljivi z modernejšimi oblikami komunikacije, so prav zaradi razširjenosti, preprostosti in enostavnosti še vedno nezamenljivi.