Evrobarometer o internetni varnosti: Slovenija varna dežela

Evrobarometer je predstavil rezultate raziskave o javnem mnenju državljanov EU o varnosti na internetu, ki so jo izvajali marca letos. V raziskavi je sodelovalo več kot 26.000 anketirancev iz 27 držav članic EU, ki so odgovarjali na vprašanja o rabi interneta, izkušnjah s kaznimi dejanji in varnostjo, zaupanjem v tehnologijo itd. Rezultati kažejo, da imajo ljudje v Sloveniji najmanj izkušenj z zlorabami in so nasploh naklonjeni novim tehnologijam, pri večini statistik pa smo v zlati sredini.

Največ Evropejcev (39 odstotkov) uporablja internet večkrat dnevno, sledijo pa uporabniki enkrat dnevno (14 odstotkov) in večkrat tedensko (10 odstotkov). Približno 29 odstotkov Evropejcev ne uporablja interneta. V Sloveniji internet večkrat dnevno uporablja 53 odstotkov, neuporabnikov pa je povprečnih 30 odstotkov. Internet večkrat uporabljajo moški kakor ženske, večkrat bolj izobraženi ljudje in pogosteje v večjih mestih kakor na vaseh.

Med uporabniki interneta jih ima 95 odstotkov dostop od doma (v Sloveniji 98 odstotkov, 2. mesto v EU), 39 odstotkov še v službi, 16 odstotkov na poti in 11 odstotkov v šolah ali na univerzah. Prav tako velika večina uporablja dostop z namiznih ali prenosnih računalnikov (97 odstotkov), četrtina pa jih ima dostop tudi s pametnimi telefoni ali tablicami. Slovenija je tu v zlati sredini.

Zanimiva je statistika, kaj ljudje počno na internetu. Večina (85 odstotkov) jih bere elektronsko pošto, 64 odstotkov jih spremlja tudi spletne novice, dobra polovica (53 odstotkov) jih nakupuje in uporablja socialna omrežja. Malo manj (48 odstotkov) jih ima e-bančništvo. Slovenija je na visokem 4. mestu po branju spletnih novic (84 odstotkov) in nekoliko podpovprečna (42 odstotkov) pri spletnih nakupih in e-bančništvu (enak odstotek). V varnost slednjega najbolj zaupajo Švedi, Danci in Finci, Slovenci pa smo v zlati sredini. Najbolj nezaupljivi so Portugalci, Grki in Španci.

Raziskovali so tudi izkušnje uporabnikov s krajo identitete. Teh je bilo najmanj v Sloveniji (2 odstotka), Litvi (2 odstotka) in Grčiji (3 odstotki), največ pa v Romuniji, Veliki Britaniji in na Madžarskem. Tudi spletne prevare so najmanjkrat izkusili v Sloveniji (6 odstotkov, boljša je le Grčija s tremi odstotki), največkrat pa na Poljskem in Madžarskem. Zanimiv je tudi podatek, koliko ljudi bi stopilo v stik s policijo ob kaznivih dejanjih na spletu. Slovencev bi najmanj, in sicer le 32 odstotkov, a bi po drugi strani v skoraj največjem številu kontaktirali svojega ponudnika. Očitno je v Sloveniji še vedno zakoreninjeno prepričanje, da mora za red poskrbeti ISP.