Tehnološka 'Nobelova nagrada' Torvaldsu in Yamanaki
Matej Huš
13. jun 2012 ob 16:57:36
Nobelovih nagrad za tehnologijo ni, ker v času Alfreda Nobela pred več kot 100 leti tehnologija še ni zavzemala tako pomembnega mesta, kot ga ima danes. To vrzel zadnjih nekaj let odpravlja Tehnološka akademija na Finskem, ki od leta 2004 bienalno podeljuje Nagrado Millennium za tehnologijo (Millennium-teknologiapalkinto). Podeli se za priznanje tehnoloških izboljšav in inovacij, ki zvišujejo kakovost življenja in vzpodbujajo trajnostni razvoj.
Letos se je prvikrat zgodilo, da so nagrado podelili dvema posameznikoma. Prvi prejemnik je Linus Torvalds, ki je spisal Linuxovo jedro in postavil temelje za razvoj najpriljubljenejšega odprtokodnega operacijskega sistema, ki danes poganja večino strežnikov na internetu. Krmiliti zmore najrazličnejše arhitekture, zato v šali pogosto pravimo, da ga je moč namestiti na vse od ročne ure do jedrske podmornice. V vsakdanjem življenju se z njim srečujemo zlasti na internetu in pametnih telefonih. Torvalds je prvo delujočo verzijo jedra objavil leta 1991, do danes pa je bilo v razvoj jedra vloženih že več kot 640 milijonov delovnih ur posameznikov z vsega sveta.
Drugi prejemnik nagrade je japonski znanstvenik Shinya Yamanaka, ki je leta 2006 s svojo ekipo ustvaril prve inducirane pluripotentne matične celice (iPSC). Pluripotentne matične celice so osnovne matične celice, ki se zmorejo razviti v poljubne celice endoderma, mezoderma ali ektoderma. Manjka jim le sposobnost razvoja tkiva iz ekstraembrionalnega okolja (na primer placentalnega), da bi se mogle razviti v vse celice, ki jih potrebuje odrasel organizem ali zarodek. Yamanaka in sodelavci so leta 2006 odkrili, kako lahko iz nepluripotentnih celic (npr. somatskih celic odraslega organizma) z vsiljeno ekspresijo nekaterih genov pripravijo pluripotentne matične celice. To je pomembno odkritje, saj omogoča pripravo tovrstnih celic brez uničenja velikega števila zarodkov, kar je še vedno kontroverzno početje. Odkritja obetajo nove načine zdravljenja nekaterih bolezni.
Prejemnika nagrade si bosta razdelila skupno 1,2 milijona evrov, kar je tudi približno višina pravih Nobelovih nagrad. Prihodnje nagrade bodo podelili leta 2014. Postopek je strog, saj nominacije predlagajo univerze, akademije, raziskovalni inštituti in industrija s celega sveta. Mednarodni odbor za izbor jih nato oceni in izbere zmagovalca, ki mu finski predsednik podeli nagrado.