Zaradi krize 20-odstotno znižanje višine Nobelovih nagrad

Nobelovi nagrajenci poleg časti in slave, ki spremljata zapis med nesmrtne znanstvenike, mirovnike oziroma literate, vsako leto prejmejo tudi zajetno vsoto denarja. Lani je tako posamezna nagrada prinesla 10 milijonov švedskih kron (1,12 milijona evra), letos pa bo ta znesek za 20 odstotkov nižji. Razlog je izrazito neznanstven in posveten - zaradi finančne krize je donos na Nobelovo zapuščino nizek.

Kratek pogled v zgodovino. Leta 1888 je umrl Ludvig Nobel, brat precej slavnejšega Alfreda Nobela. Mnogo časnikov je napačno poročalo, da je umrl Alfred Nobel in osmrtnice niso bile nič kaj prizanesljive. Ker je obogatel z izumom, patentiranjem in prodajo dinamita, so ga v osmrtnici označili kot "trgovca s smrtjo", ki je "obogatel, ker je izumil način za hitrejše pobijanje ljudi kot kdajkoli prej". Nobela je osmrtnica bojda tako pretresla, da je v oporoki 94 odstotkov svojega premoženja zapustil skladu, ki podeljuje Nobelove nagrade.

Nobel je umrl leta 1896 in zapustil 31 milijonov švedskih kron, kar po kupni moči ustreza 162 milijonom evrov danes. Iz tega denarja se financira Nobelov odbor in podeljujejo vsakoletne Nobelove nagrade. Leta 1901, ko so podelili prve Nobelove nagrade, so bile te vredne 150.000 kron (današnjih 900.000 evrov). Realna vrednost portfelja je zaradi konzervativnega vlaganja v prvorazredne državne obveznice, ki so sicer izrazito netvegane, do leta 1953 upadala. Nominalne so bile Nobelove nagrade najnižje leta 1923, ko so znašale le še 123.000 kron. Od leta 1953 je bil portfelj upravljan aktivneje, kar je povzročilo njegovo rast in zviševanje vrednosti nagrad. Te so znašale 175.000 kron (leta 1953), milijon kron (1981), dva milijona kron (1986) in štiri milijone kron (1990). Šele leta 1991 je njihova realna vrednost s 6,5 milijona kron znova dosegla raven iz leta 1901. Od tedaj so vrednosti naraščale in lani dosegle vrednost 10 milijonov kron.

Nobelov odbor je zaradi finančne krize ocenil, da je ta vrednost za letos previsoka. Skrbeti morajo, da realna vrednost glavnice ne upade, saj predstavlja glavi vir financiranja delovanja odborov in Nobelovih nagrad, kar zagotavlja njihovo neodvisnost. Ker letos ni mogoče pričakovati visokih donosov na finančnih trgih, so nagrade znižali na 8 milijonov kron oziroma 900.000 evrov. In hkrati je to točno toliko, kolikor je bila Nobelova nagrada realno vredna leta 1901. Hkrati pa znižanje komentirajo tudi z besedami, da smisel Nobelovih nagrad ni v denarju, ampak v nagradah samih. Glede na njihovo pomembnost in uglednost bi to lahko celo držalo.