Naslednji teden bo Document Freedom Day

Osemindvajstega marca bo Free Software Foundation Europe (FSFE) organiziral že redni Document Freedom Day, dan obeležja pomena in nujnosti uporabe odprtih zapisov datotek. Promocijski in izobraževalni dogodki bodo potekali v tako rekoč vseh državah Evrope in Južne Amerike (zemljevid), kjer bodo predstavniki lokalnih fellowshipov javnost in predvsem državno upravo opozorili na pomen uporabe odprtih zapisov.

Odprti zapisi, med najbolj znanimi HTML (splet), ODF (dokumenti), PDF (dokumenti, obrazci), OOXML (Microsoftov zapis za dokumente, ne pa tudi DOC ali DOCX), PNG (rastrske slike), OGG (video), med protokoli npr. TCP in IP (osnova modernega interneta) ali XMPP (Jabber, GTalk, Facebook Chat), med programskimi jeziki pa predvsem C, so in bodo trajno na voljo zastonj, dobro specificirani in pod vodstvom fundacij brez posebnih lastniških interesov. Posledično lahko standarde uporabi vsakdo, tako za zapisovanje in branje, kar je odlično za današnje potrošnike in bo zanimivo tudi za prihodnje generacije, ker jim bo zagotovljena možnost pregledovanja starih in arhivskih datotek. Danes zelo popularne oblačne storitve, ki temeljijo na kopiranju podatkov sem ter tja, ne bi mogle delovati brez odprtih standardov za shranjevanje podatkov in komunikacijo. Nedavno je tudi minila 20. obletnica standarda MIME (multipurpose internet mail extension), ki poganja pošiljanje priponk po spletni pošti - ideje, ki jo danes jemljemo za nekaj samoumevno - a hkrati ideje, ki sta jo izumitelja Dr. Nathaniel Borenstein in Ned Freed, leta 1992 v takratnih Bellovih raziskovalnih laboratorijih v New Jerseyu svojim šefom le s težavo predstavila kot nekaj, kar mora biti objavljeno kot odprti standard.

FSFE se je letos odločila za ognjevito, bolj za ameriško sestro značilno akcijo: 100 izbranim politikom in javnim funkcionarjem v Evropi bodo poslali paket z izobraževalnim materialom in parom lisic, kot simbolom za omejevanje, ki se pritiče zaprtih standardov. Prejemniki bodo izbrani z javnim glasovanjem. Upajo na čim večji medijski odziv in seveda sledeči javni razmislek o pomenu odprtih standardov, morda ob naslednjem vladnem razpisu za nabavo pisarniške programske opreme. Slovenski oddelek pa pripravlja serijo predavanj, najava sledi.