Kreditna sposobnost je zapisana v mobilnih telefonih

Odobravanje kreditov je v razvitem svetu vsaj v teoriji relativno preprosto. Stranka pride v banko, kjer ji na podlagi kreditne zgodovine, kamor se beležijo vsi njeni krediti in njihovo odplačevanje, prihodkov in zavarovanja kredit bodisi odobrijo bodisi zavrnejo. Bistveno je, da imajo banke načeloma precej podatkov o kreditojemalcu, ki jim omogočajo relativno varno odločitev - kaj se zgodi ob zlorabah tega sistema in odobravanju kreditov kreditno nezmožnim iz političnih razlogov, smo v Sloveniji videli, a načeloma je to drug problem. Večji problem pa imajo tisti, ki nimajo nobene kreditne zgodovine ali celo poslovanja s katerokoli banko. Kako naj banka v tem primeru z dolžno pazljivostjo oceni kreditno sposobnost?

Majhno podjetje Cignifi iz angleškega Oxforda trdi, da je našlo rešitev, ki bo omogočila oceno kreditne sposobnosti za nepregledno množico ljudi v deželah v razvoju (npr. Indija, Kitajska, Brazilija, Filipini). Ti sicer mnogokrat imajo zaposlitev oziroma redne dohodke, a nimajo poslovnega odnosa z banko. Vsak, ki je kdaj poizkusil pridobiti kredit pri kakšni slovenski banki samo z odprtim tekočim računom in brez dohodkov iz rednega delovnega razmerja (npr. samo z rednimi avtorskimi honorarji), ve, kako težko banke odobrijo kredit. Zato Cignifi razvija način, kako je mogoče iz vzorca uporabe mobilnega telefona, ki ga ima resnično že vsakdo, oceniti kreditno sposobnost njegovega lastnika.

Projekt so pilotno preizkusili v Braziliji, kjer so na podlagi rabe telefonov (število klicev, cilj, trajanje, čas, poslana sporočila, termini in količina polnjenja predplačniških kartic itd.) izračunali kreditno oceno za ljudi, ki so imeli tudi kreditno zgodovino pri bankah. Ugotovili so, da so napovedi izračunane in dejanske sposobnosti zelo dobri. Zato sedaj razvijajo sistem naprej, saj ga želijo komercialno uporabiti v Braziliji in potem še v Mehiki, kasneje pa tudi drugod.

Zamisel je sicer zanimiva in inovativna, a človek se vendarle ne more otresti občutka, da ponovno na silo tiščimo kredite ljudem, za katere nismo prepričani, da so jih sposobni poplačati. Se iz ameriške dolžniškega krize drugorazrednih posojil res nismo ničesar naučili?