Kanada se umika iz kjotskega protokola

Kanada je včeraj kot prva država na svetu objavila, da se bo umaknila iz Kjotskega protokola. Sporazum, ki je bil podpisan leta 1997 v japonskem mestu Kjoto, so podpisale in ratificirale domala vse države na svetu, pri čemer so edina velika izjema ZDA. Sporazum je od najbolj razvitih držav na svetu zahteva znižanje izpustov toplogrednih plinov za 5,2 odstotka glede na referenčno leto 1990.

Sporazum preneha veljati 31. decembra 2012, zato po svetu trenutno intenzivno iščejo politično voljo za sprejem zavezujočega dokumenta, ki bo veljal po tem času. V južnoafriškem Durbanu je te dni potekala podnebna konferenca, na kateri pa so se v zadnjem hipu uspeli dogovoriti le o načelnem nadaljevanju pogajanj in iskanja rešitve v prihodnjem letu. Predstavili so osnutek novega sporazuma, ki bo zapovedoval zmanjšanje emisij vse do leta 2020.

Mnenja o upravičenosti strogega zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov so deljena. V Evropi za zdaj velja večinsko prepričanje, da je antropogeno segrevanje ozračja dejstvo, ki ga moramo ustaviti za vsakršno ceno. Ostran Luže je mnenje precej drugačno. O tem, ali so izpusti toplogrednih plinov resnično razlog za globalno segrevanje (in ali to sploh obstoji), se krešejo mnenja. A v ZDA so mnenja, da četudi to drži, je ekonomska cena sprememb previsoka, zato protokola niso ratificirali. Podobno so si izračunali tudi v Kanadi, ki bo izstopila iz druščine podpisnic protokola.

Njihov okoljski minister Peter Kent je včeraj povedal, da kjotski protokol ni v kanadskem interesu. Dejal je, da je postalo jasno, da kjotski protokol ni korak naprej v globalni rešitvi okoljske krize, ampak prej cokla. V Kanadi je protokol ratificirala liberalna vlada, država pa je imela težave z doseganjem ciljnih emisij. Stroški za to bi prihodnje leto znašali 13,6 milijarde kanadskih dolarjev (10,3 milijarde evrov) oziroma 1300 evrov na kanadsko družino. Tega si država ne more privoščiti. Nadalje pravi, da je sodelovanje v kjotskem nesmiselno, saj ga ZDA kot razvita država niso ratificirale, medtem ko Indije in Kitajske kot držav v razvoju sploh ne omejuje.

Za kjotski protokol omenjeni izstop ne bo imel velikih posledic, saj se njegova veljavnost tako ali tako izteka v naslednjih 12 mesecih. Je pa to pomembno sporočilo za sprejetje njegovega naslednika, ki mu je Kanada načeloma naklonjena, a kot vse ostale države poudarja, da bo moral biti obvezujoč za vse države. Tu Kitajska najbolj nasprotuje, saj je po njenem mnenju zaradi razvojnega zaostanka za Zahodom upravičena do višjih emisij (po domače, če je Zahod onesnaževal celo 20. stoletje, lahko sedaj še nekaj časa to počne tudi Kitajska). Sprejetje obvezujočega in hkrati ekonomsko ne preveč uničujočega nadaljevanja kjotskega protokola bo zato pravi podvig.