Znani prejemniki 21. IG Nobelovih nagrad

Včeraj so na Harvardu podelili že 21. IG Nobelove nagrade, ki jih vsako leto prejmejo znanstveniki za povsem legitimne raziskave, ki pa "človeka najprej nasmejijo in mu šele potem dajo misliti". Na vsakoletni podelitvi nagrad, ki je zasnovana kot parodija na vse resne in dolgočasne podelitve in simpozije, se zberejo pravi znanstveniki, med podeljevalci pa je vsako leto tudi precej prejemnikov pravih Nobelovih nagrad. Tema letošnje prireditve je kemija, ker letos obhajamo mednarodno leto kemije, a to ne pomeni, da so vse IG Nobelove nagrade zgolj za kemijske dosežke.

Prejemniki nagrad so:

• Fiziologija: Anna Wilkinson (VB), Natalie Sebanz (Nizozemska, Madžarska, Avstrija), Isabella Mandl in Ludwig Huber (oba Avstrija) za dokaz, da zehanje pri želvah Chelonoidis carbonaria ni nalezljivo;
• Kemija: Makoto Imai, Naoki Urushihata, Hideki Tanemura, Yukinobu Tajima, Hideaki Goto, Koichiro Mizoguchi in Junichi Murakami (vsi Japonska) za raziskavo o najprimernejši koncentraciji smrdljivega wasabija (japonski hren), ki prebudi speče ljudi v primeru alarma;
• Medicina: Mirjam Tuk (Nizozemska in VB), Debra Trampe (Nizozemska) in Luk Warlop (Belgija) ter Matthew Lewis, Peter Snyder, Robert Feldman (vsi ZDA), Robert Pietrzak, David Darby in Paul Maruff (vsi Avstralija) za dokaz, da se ljudje o nekaterih stvareh odločajo pametneje in o drugih bolj nespametno, kadar jih tišči na vodo;
• Psihologija: Karl Halvor Teigen (Norveška) za podrobno raziskavo o vzdihljajih;
• Literatura: John Perry (ZDA) za teorijo o strukturiranem odlaganju - vedno delaj na nečem pomembnem, s čimer se izogneš ukvarjanju z nečim še pomembnejšim, da boš uspešen;
• Biologija: Darryl Gwynne (Kanada, Avstralija, ZDA) in David Rentz (Avstralija, ZDA) za odkritje, da se nekatere vrste hroščev parijo z avstralskim pivskim hroščem
• Fizika: Philippe Perrin, Cyril Perrot, Dominique Deviterne, Bruno Ragaru (vsi Francija) in Herman Kingma (Nizozemska) za razlago, zakaj se metalcem diska zvrti, metalcem kladiva pa ne;
• Mir: Arturas Zuokas (župan Vilne, Litva) za dokaz, da lahko problem napačnega parkiranja luksuznih avtomobilov rešimo, če jih povozimo z oklepnim vozilom;
• Matematika: Dorothy Martin (1954), Pat Robertson (1982), Elizabeth Clare Prophet (1990, vsi ZDA), Lee Jang Rim (1992, Južna Koreja), Credonia Mwerinde (1999, Uganda), Harold Camping (1994 in 2011, ZDA), ki so vsi za leto v oklepaju napovedali konec sveta, za pomembno lekcijo, da je treba biti pri matematičnih napovedih in izračunih previden;
• Javna varnost: John Senders (Kanada) za izvedbo vrste varnostnih eksperimentov, med katerim je vozniku avtomobila na avtocesti na oči padal vizir, ki ga je začasno oslepil.