WikiLeaks za Hollywood

Haktivistična (heker + aktivist) skupina HollywoodLeaks je postavila posebno spletno stran za zbiranje insajderskih zgodb o velikih filmskih projektih. Podatke kanijo pridobivati tako z vdori v informacijske sisteme velikih producentskih in založniških hiš kot tudi s pozivanjem žvižgačev - delavcev v filmski industriji, ki bi bili pripravljeni pod pogojem anonimnosti izdati notranje informacije. Išče se vse od scenarijev prihajajočih hitov pa do kontaktnih podatkov (emaili, telefoni, facebook provili) zvezd, seveda pa se ne branijo tudi občasne gole fotke. Projekt je za zdaj objavil scenarij prihajajočega filma Rock of Ages in konktaktne podatke igralca Geralda Butlerja ter igralke in pevke Miley Cyrus. To naj bi bil šele začetek, zato naj bi bili vodilni v industriji že pošteno zaskrbljeni, sploh če bi se stran uspela prebiti do informacij kalibra LulzSec ali (bog ne daj) WikiLeaks.

Guardian v prispevku o skupini obširno razpravlja o marketinški strategiji Hollywooda, ki temelji na skrivnostnosti - skorajda mističnosti - in počasih, a natančno kontroliranih PR objavah slik, trailerjev, intervjujev in drugih zanimivih drobcev. Pri tem na veliko sodelujejo z novinarsko srenjo in ji posredujejo "ekskluzivne" informacije, kar spet dviguje pričakovanje v javnosti in potem obisk kinematografov. Argument britanskega časopisa je, da bi obsežne in zgodnje objave lahko znatno prizadele ta mehanizem in povzročile bistveno večjo škodo od pre-releasi screenerjev ali 0-day CAM/TS piratskih posnetkov iz kinodvoran.

Sledi še krajši diskurz o vseobsežni kontroli, ki jo imajo studiji nad igralci, tako med snemalnimi dnevi kot glede promocijskih in PR aktivnosti vmes in potem. Tako hud poseg v zasebnost in dostojanstvo naj bi bil nujen za vzdrževanje statusa zvezdništva, saj ga posameznik sam težko doseže (Charlie Sheen je nedavno poskusil, a mu ni uspelo zmagati). Manj uspešni akterji, padle ikone, slave lačni outsiderji in drugi talenti talenti se zato po sili razmer zatekajo k paparacom, pač v smislu, da jih vnaprej opozorijo, kje bodo in kaj (ne) bodo imeli oblečeno, ali v skrajnem primeru celo k pošiljanju fotk "iz osebnega arhiva". Ta ti. jet set na drva scena okupira tudi naše rumene medije in celo večje, bolj resne novičarske portale.

Projekt se sliši zanimiv že zaradi poslanstva - povečanja transparentnosti v industriji zabave - ker slednja pač živi zgolj in edino na naš račun. O nadaljnjih korakih skupine vas bomo še obveščali.