Izšel Rails 3.1

DHH je včeraj predstavil svežo različico okolja za razvoj spletnih aplikacij Ruby on Rails 3.1.

Dve večji novosti sta Asset Pipeline in HTTP Streaming. Ta prva vse vse css in javascript datoteke strpa v po eno datoteko za oboje, skrči (pobriše presledke, komentarje) in opremi z E-tagom za lažjo kontrolo keširanja. Prej je bila na voljo v okviru dragulja Sprokets, zdaj pa je del standardnega API-ja. HTTP Streaming (chunking) je pogosto spregledani del standarda HTTP/1.1, ki mogoča prenos spletne strani "po koščkih". Bolj ko ne statični deli strani (glava, navigacija, ipd) se brskalniku pošljejo takoj, tj. še preden skripta dokonča z izračunom dinamičnega dela strani (body). Tehniko koristi med drugim tudi slo-tech, ki najprej vrne glavno dokumenta s js in css linki, potem gornji blok s članki, pa navigacijo in prijavni obrazec, na koncu pa še blok s svežimi novicami oz. forumom. S kombinirano uporabo obeh rešitev je mogoče opazno pohitriti čas prenosa strani.

Med manjšimi novicami je še preklop s Protoype javascript frameworka na vse bolj popularni jQuery.

O Railsu se v teh logih že nekaj časa ni pisalo, je pa to popularno ogrodje za razvoj spletnih aplikacij v programskem jeziku ruby. Njegova izrazita posebnost je, da je "opinionated" oz. predpisuje en in edini najboljši način, kako bi bilo potrebno razvijati spletne aplikacije (kar je sicer v teh krogih izredno kontroverzna tema). Tipičen rails programer naj bi bil ljubitelj jabolčne robe, testiranja in agilnih razvojnih metod; po drugi strani pa zelo nenaklonjen konkurenčnim rešitvam tipa java ali bog-ne-daj php. Pri nas obstaja mailinglista Ruby Slovenija, katere člani se dokaj redno srečujejo na ti. Ruby Tuestayih (to srečanje sicer še nikoli bilo na torek), med produkcijskimi stranmi pa najdemo npr. Žurnal 24 ali Odpiralne čase.