Določeno gensko zaporedje konoplje

Sekvenciranje DNK oziroma določanje zaporedja nukleotidnih baz (adenin, gvanin, citozin, timin) v genskem zapisu živih bitij ni več nov postopek, ampak se uporablja že praktično rutinsko. Poznamo zaporedja človeka pa tudi množice drugih arhebakterij, bakterij in evkariontov (koruza, riž, mačka, konj, pes, šimpanz ...). Na novo sekvencirani genomi zato niso več najpomembnejša novica, a vseeno znanstveniki marljivo nadaljujejo delo na vedno novih organizmih. Aktivno področje je tudi sekvenciranje rastlin, ki proizvajajo substance s terapevtskim učinkom. Konec tedna so tako objavili genom rastline Cannabis Sativa, bolj znane kot konoplje.

Sekvenciranje je izvedlo podjetje Medicinal Genomics in svoje rezultate javno objavilo na Amazonovih strežnikih EC2, od koder jih lahko prenese vsakdo. Poudariti je treba, da so za zdaj določili le fragmente, ki nastanejo pri naključnem sekvenciranju (to pomeni, da genom razrežemo v vrsto fragmentov različne dolžine, ki se med seboj tudi prekrivajo, in jih nato sekvenciramo. Z lepljenjem teh fragmentov nato ugotovimo pravo zaporedje). Ocenjujejo, da ima konoplja 400 milijonov baznih parov (za primerjavo, človek jih ima tri milijarde, koruza pa poltretjo milijardo).

Poznavanje genskega zaporedja konoplje je pomembno, saj rastlina poleg zloglasnega tetrahidrokanabinola (THC) proizvaja še vrsto drugih substanc, s skupnim imenom kanabinoidi. Ti imajo bogate terapevtske učinke, raziskuje se tudi njihovo protirakavo delovanje.

Če si drznemo nekoliko bolj smelo pogledati v prihodnost, bo popolno razvozlanje genoma konoplje odprlo zanimive vrste raziskav in biotehnologije. Po eni strani bo mogoče pridelati seve konoplje, ki bodo imeli kanabinoide, ki niso psihoaktivni. Po drugi strani pa bo gotovo kdo tudi poizkusil presaditi gen za proizvodnjo THC v recimo - koruzo. In v Prekmurju, Ukrajini ali Iowi jo bodo skrili pri belem dnevu.

Mimogrede, DNK so izolirali in za sekvenciranje pripravili v laboratoriju v Amsterdamu.