Wikileaks saga: kateri podatki s Facebooka so na voljo policiji

Wikileaks je nedavno preko twitterja objavil Facebookov priročnik za pravosodne organe (pdf, 180kb), ki našteva podatke, ki jih policija in drugi pravosodni organi lahko dobijo o uporabniku popularnega socialnega omrežja.

In ti so:

• User ID (številčni) in/ali kratko ime
• e-poštni naslov
• datum in čas registracije
• datum in čas zadnjih prijav (2-3 dni nazaj)
• telefonska številka, če jo je uporabnik vnesel
• vse kontaktne podatke iz profila
• mini feed
• vse objave (status updates)
• objave na zidu
• seznam prijateljev
• seznam skupin, katerih član je uporabnik
• seznam dogodkov
• fotografije in video posnetke
• zasebna sporočila
• podatke o vsakem zahtevku na facebook, vključno z IP-jem in polji v zaglavju (referer, cookie, točni čas)

Na kratko, posredujejo res čisto vse, razen morda števila v faco prejetih blazin in pa izkupiček v farmvillu.

Zahtevek lahko podajo vsi pravosodni organi; priložiti rabijo le svoje identifikacijske podatke, uporabniško ime ali številko uporabnika in kratko obrazložitev, ki pa služi le za prioritizacijo zahtevkov. Odredba sodišča namreč ni potrebna in vsak policist, detektiv ali strokovnjak Nacionalnega preiskovalnega urada lahko v dveh do šestih tednih dobi vaše podatke.

Na prvi pogled se našteti podatki ne zdijo tako zelo osebni, saj jih z objavo na Facebook vendarle posredujemo (bolj ali manj široki) javnosti. Gledano malo bolj resno to niti ni tako zelo res, ker dobršen del uporabnikov aktivno uporablja nastavitve zasebnosti in posledično razumno pričakuje, da njihove objave ne bodo vidne nikomur razen notranjemu krogu prijateljev, ali - če je že res potrebo - policiji na podlagi odredbe sodišča. Hkrati se Facebook aktivno in javno izpostavlja kot podjetje, ki veliko da na zasebnost svojih uporabnikov.

Francoski in britanski organi lahko obenem dobijo še vaše prijavno geslo.