Univerzitetna knjižnica v Bathu izmenični tok zamenjala za enosmernega

Iz zgodovinskih razlogov danes uporabljamo za prenos električne energije izmenični tok. O tem se je odločalo ob koncu 19. stoletja, ko je Edisonova struja zagovarjala enosmerni električni tok, medtem ko sta Nikola Tesla in George Westinghouse podpirala izmenični tok. Na koncu je prevladala uporaba izmeničnega toka. Razlogov je bilo več, odločujoči korak pa je bila odločitev podjetja Niagara Falls Power Company, ki je zgradilo hidroelektrarno, da izbere Westinghousovo podjetje.

Uporaba izmeničnega toka ima poleg enostavnega spreminjanja napetosti s transformatorji, uporabe za poganjanje večfaznih motorjev in enostavno proizvodnjo z vrtečimi generatorji tudi svoje slabosti, med katerimi so najpomembnejše večja nevarnost za ljudi ob izpostavitvi, kožni pojav in jalova moč pri uporabi kapacitivnih ali induktivnih bremen, ki obremenjuje omrežje. Da bi preizkusili, kakšno bi bilo življenje z uporabo enosmernega toka, so na Univerzi v Bathu v Veliki Britaniji postavili računalniško sobo, v kateri je samo enosmerna napetost in temu prilagojeni računalniki.

Pred univerzitetno knjižnico je velik usmernik, ki skrbi za enosmerno napajanje. V notranjosti najdemo 50 računalnikov, ki so prilagojeni na odjem tega toka. Ugotovili so, da so računalniki manjši in tišji (ker odpade potreba po glasnem in velikem klasičnem napajalniku), poraba energije pa je nižja. Računalniki oddajo dvakrat manj toplote kot sicer, kar po eni strani neposredno zmanjšuje porabo elektrike, po drugi strani pa zaradi tega odpade nuja po ventilatorjih.