Vizualizacija kakovosti znanstvenih člankov

Odraz kakovosti znanstvenraziskovalnega dela so članki, objavljeni v strokovnih revijah. Za ocenjevanje kakovosti pa ni pomembno le število objavljenih člankov, ampak tudi kakovost revij (faktor vpliva, ki meri povprečje, kolikokrat so članki v reviji citirani) in število citiranj člankov posamezne raziskovalne skupine, fakultete ali univerze. Lutz Bornmann iz Münchna in Loet Leydesdorff iz Amsterdama sta v svojem članku primerjala, katera mesta na svetu producirajo največ in najbolj kakovostne članke.

V ta namen sta iz Web of Science pridobila podatke o 10 odstotkih najbolj citiranih člankov s področja kemije, fizike in psihologije. Zbrane podatke sta obdelala z računalnikom, pri čemer sta se oprla predvsem na geografsko poreklo, in rezultate prikazala na zemljevidu Google Maps. Rezultat so zemljevidi (fizika, kemija, psihologija) z raznobarvnimi krogci različnih velikosti. Polmer krogca za posamezno mesto na zemljevidu je sorazmeren s številom člankov, ki so jih napisali raziskovalci iz tega mesta, njegova barva pa se spreminja od rdeče za slabe (merjeno s številom citiranj) do zelene za dobre članke.

Rezultati so pričakovani. Najkakovostnejši članki nastajajo pod peresi ameriških in deloma evropskih raziskovalcev. V ZDA prednjačijo ugledne univerze bršljanove lige na vzhodni obali in kalifornijske univerze, medtem ko v Evropi najbolje delajo v Nemčiji, Veliki Britaniji, Belgiji, Švici na Danskem in Nizozemskem. Slovenija ima na teh zemljevidih rdečo piko.