Štiri desetletja računalniških virusov

Na Net Security so pripravili članek, da nas spomnijo na 40. obletnico računalniških virusov. Prvi virus za računalnike je bil napisan davnega leta 1971 in se je imenoval Creeper (takrat imena virus še niso uporabljali, zato je več definicij, kateri je bil prvi virus). Bil je neškodljiv in bolj kot nadloga zanimivost oziroma demonstracija zmožnosti. Širil se je po ARPANET-u (predhodnik interneta) in iskal neokužene računalnike z operacijskim sistemom TENEX. Ko je našel enega, sej je tja premaknil (dobesedno, saj je svojo kopijo na prvem računalniku pobrisal) in izpisal I'm the creeper, catch me if you can! Nato je zgodbo ponavljal in ponavljal.

Prelomnice v zgodovini virusov so bile Elk Cloner leta 1982, ki je kot prvi virus pobegnil iz okolja, kjer je bil ustvarjen. Škode ni povzročal. Pet let pozneje je Jerusalem pokazal, da so virusi lahko tudi zlonamerni, saj se je razširil po vsem svetu in vsak petek trinajstega pobrisal programe na okuženem sistemu. Leta 1992 je Michelangelo počakal na 6. marec in pobrisal dele zagonskih sektorjev diskov in ker je bil napovedan vnaprej, je to povzročilo prvo malo paniko (a daleč od hrošča Y2K).

Virusi v novem tisočletju so postali trdovratnejši, zahrbtnejši in predvsem dobičkonosni za pisce. To je tudi glavna razlika od prvih virusov. Prva generacija je izvedla zgolj kakšno potegavščino, druga generacija je bila izrazito destruktivna, virusi tretje generacije pa so se (kakor tudi naravni virusi) naučili, da se gostitelja ne splača ubiti. Zato se prihulijo v sistem in vestno opravljajo naloge, ki jim jih zadajo pisci, ti pa od njih živijo.