Kapaciteta človeštva tristo eksabajtov

Ob vsej hiperprodukciji elektronike se je zanimivo vprašati, koliko digitalnih podatkov je človeštvo proizvedlo in koliko jih lahko ta hip shrani. To sta preiskovala Martin Hilbert in Priscilla Lopez z Univerze v Južni Karolini in izsledke objavila v članku The World's Technological Capacity to Store, Communicate, and Compute Information v najnovejši številki revije Science.

V članku sta avtorja izračunala podatke za leto 2007 in ugotovila, da je človeštvo tedaj hranilo okrog 295 eksabajtov podatkov. V oceni sta upoštevala podatke na 60 različnih medijih, od trdih diskov v računalnikih prek DVD-jev do knjig in reklamnih letakov. Za ponazoritev povejmo, da bi vsi ti podatki v tiskani obliki zasedli toliko knjig, da bi lahko celo Evropi prekrili s tremi plastmi knjig. Zato ni presenetljivo, da velika večina podatkov obstoji le v digitalni obliki - takih je kar 94 odstotkov.

Zanimiva je tudi ocena, da letno prenesemo okrog dva zetabajta podatkov in izvedemo 6,4 trilijona računskih operacij na sekundo. Od leta 1986 je količina podatkov rasla povprečno s 23 odstotki letno, medtem ko se je računska moč povečevala za 58 odstotkov letno.