Lažni protivirusni programi oponašajo prave

Lažni protivirusni programi (angl. scareware), ki uporabnika obvestijo o odkritju celega kupa domnevnih okužb na računalniku in proti plačilu ponudijo dezinfekcijo, niso nič novega. Nepoučeni uporabniki ne vedo, da v resnici njihovemu računalniku nič ne manjka in da jih program želi zgolj naplahtati v plačilo nekaj deset dolarjev, hkrati pa običajno ironično zraven namesti še trojanskega konja. Pisci teh programov so postali bolj pretkani, tako da se sedaj izdajajo za protivirusne programe, ki resnično obstajajo.

Tak primer je FakeXPA, ki je po novem videti kakor uveljavljen brezplačen protivirusni program AVG. Nov uporabniški vmesnik je namreč na las podoben AVG 2011, tako da uporabnik še teže prepozna, da gre za prevaro. Če upoštevamo še vzpostavitev lažnih številk za pomoč uporabnikom in celo testov učinkovitosti, je jasno, da so se nepridipravi zelo potrudili. To sploh ni nenavadno, saj se s tem prevarami letno obrne več milijonov dolarjev.

Rešitev je v izobraževanju uporabnikov računalnika. Ti morajo vedeti, kateri protivirusni program je nameščen na računalniku in da jih katerikoli drug ne more obvestiti o virusih, ker ga ni. Deskanje po spletu s pametjo ter izogibanje sumljivim datotekam in povezavam pa tako ali tako sodita že v železni repertoar.