Najbolj dolgočasen dan v 20. stoletju 11. april 1954

Z močjo računalnikov lahko iz množice podatkov izluščimo marsikakšno zanimivost in prav tega se je lotil William Tunstall-Pedoe iz Cambridgea, ki je lastnik podjetja True Knowledge in istoimenskega programa. Na spletu najdemo True Knowledge v obliki iskalnika po podatkih, ki skuša odgovarjati na vprašanja, postavljena v človeškem jeziku (primer, podobnega cilja se je lotil tudi bolj znani WolframAlpha). Tunstall-Pedoe pravi, da gradi učeči se iskalnik, ki bo zmogljiv vir znanja, kjer se bodo shranjevali in obdelovali faktoidi, to so koščki podatkov o ljudeh, krajih, dogodkih, podjetij, in ki bo odgovarjal na vprašanja na inteligenten način.

Za prikaz zmožnost je svoj iskalnik, ki je prečesal 300 milijonov zgodovinskih dogodkov, uporabil za odgovor na vprašanje, kateri je bil najbolj dolgočasen dan v 20. stoletju.

Odgovor je nedelja, 11. april 1954, ko se ni zgodilo praktično nič zgodovinsko pomembnega. Rodil se je neki turški akademik in rektor Univerze Bilkent Abdullah Atalar, umrl je nogometaš Jack Shufflebotham in Belgijci so volili, to pa je tudi vse. Pri tem ne gre za kakšno potegavščino, saj je Tunstall-Pedoe resnično izračunal indeks zanimivosti vseh zgodovinskih dni in z vso matematično natančnostjo prispel do svojega rezultata. Avtor projekta pravi, da True Knowledge ni prvenstveno namenjen tovrstnim vprašanjem, je pa šlo za zanimivo stranpot, ki je demonstrirala možnosti računalnikov.

V resnici najbolj dolgočasnega dne v zgodovini ni. Predpostavimo, da obstaja dan v zgodovini, ki je najbolj dolgočasen. Mar ni to strašno zanimivo? Reductio ad absurdum.