CERN napravil in ujel antivodik

Znanstveniki iz CERN-a v najnovejši številki ugledne revije Nature v članku Trapped antihydrogen poročajo, da so uspeli napraviti 38 atomov antivodika in jih, enega po enega, zadržati relativno dolg čas. Anihilirali so šele po približno 170 milisekundah, kar je zelo dober dosežek. Antimaterija sicer ni kakšna posebna novost, saj so v pospeševalnikih pripravljeni antiprotoni naokrog že 55 let, a je lovljenje antiatomov mnogo težavnejše od pozitronov ali antiprotonov. Slednji so namreč nabiti in jih lahko z elektromagnetnimi pastmi držimo v vakuumu, medtem ko je nevtralne antiatome težko držati proč od materije, ob stiku s katero se seveda pretvorijo v energijo (pravimo, da anihilirajo).

CERN-ova detektorja ATHENA in ATRAP sta sicer že leta 2002 proizvedla več deset tisoč atomov antivodika, a jim je anihiliral že po nekaj milisekundah. Zato so v novem eksperimentu, ki so ga pilili polnih pet let, antivodik zadrževali z oktopolnim magnetom, ki je poskrbel za najmočnejše magnetno polje ob robovih posode in najmanjše v sredini, zato se je antivodik skoncentriral tam. Podaljšan življenjski čas antivodika že zadostuje za nekatere meritve, zagotoviti je treba le še številčnost. V CERN-u ocenjujejo, da bi jih potrebovali okrog sto, da bi lahko preverili, ali so energijski nivoji antivodika enaki kot pri vodiku. To je ena temeljnih zahtev standardnega modela, namreč da je elektromagnetna sila na materijo in antimaterijo enaka.