NIST predlaga novo definicijo kilograma

Ameriški Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (NIST) je gonilna sila v projektu revizije mednarodnega sistema merskih enot SI, v sklopu katere bi vseh sedem osnovnih veličin definirali s pomočjo naravnih konstant. V preteklosti so bile enote za vse osnovne veličine definirane s človeškimi ali naravnimi artefakti, a so jih do danes večidel definirali vnovič, tako da njihove vrednosti zavisijo le od naravnih konstant. Edina izjema je kilogram, ki je še vedno določen kot masa prakilograma iz zlitine platine in iridija, ki ga hranijo v Parizu, po celem svetu pa je razporejenih 40 zelo natančnih etalonov. Ker se 130 let star prakilogram sčasoma "kvari", si NIST prizadeva za novo definicijo kilograma, ki bi bila neodvisna od slabe štiri centimetre dolgega etalona. Z novo definicijo kilograma bi utrdili tudi kandelo, mol in amper, katerih definicije so izpeljane tudi iz kilograma.Po novem predlogu NIST-a naj bi bil kilogram definiran iz Planckove konstante, h, katere trenutno izmerjena vrednost znaša 6,62606896 . 10^-34 kg m² s^-1. Trenutno na NIST-u potekajo eksperimenti, s katerimi naj bi še natančneje določili vrednost h v okviru trenutno veljavne definicije kilograma. Nov sistem bi nato vrednosti sedmih osnovnih konstant, med njimi Planckove, Avogadrove in Boltzmannove, fiksiral podobno, kot smo definirali hitrost svetlobe na 299.792.458 m/s in odtod izpeljali definicijo metra (ironično, da so Galileo, Rømer, Fizeau, Foucalt in drugi dolga leta poizkušali čim natančneje izmeriti konstanto, ki je danes definirana z absolutno natančnostjo).

NIST je predstavil osnutek predlaganih sprememb, ki ga je Mednarodni urad za meroslovje (CIPM) sprejel 15. oktobra letos in ga bo posredoval Generalni konferenci za meroslovje (CGPM). Njegova usoda bo določena na zasedanju oktobra 2011.