Ontario prinaša visoko zmogljivost ob majhni porabi

Čip s kodnim imenom Ontario bo v AMD-jevi ponudbi prvi, ki bo v istem paketu povezal običajni centralni procesor z grafičnim procesorjem, s čimer bo to prvi APU (Accelerated Processing Unit) oz. prvi AMD-jev Fusion. Ontario bo po zmogljivostih oz. namembnosti še najbližje Intelovi seriji Atom, a bo po pobeglih številkah od slednje nekoliko požrešnejši. Intelov Atom D510, dvojedrnik z vgrajenim grafičnim jedrom, pri polni obremenitvi namreč porabi 13 W, medtem ko ta številka za Ontario znaša 18 W. Tukaj ni olajševalnih okoliščin, kot so bile pri dvojedrnih 64-bitnih procesorjih Athlon X2 v primerjavi s Core 2 Duo (slednji niso imeli vgrajenega krmilnika pomnilnika, Athloni pa), a brez skrbi, zmogljivost na vat je še vedno močno v prid Fusiona.

Glede na pobegle številke namreč Ontario zmore 1,351 GFLOPS v operacijah s plavajočo točko, medtem ko za Atom D510 ta številka znaša zgolj 0,735 GFLOPS. V operacijah s celimi števili Ontario ponovno močno prekosi Atom D510, saj zmore 3,047 proti 1,892 milijarde operacij na sekundo. V primerjavi s tem zmore Athlon II X2 250u, nizko-napetostni model, 1,591 GFLOPS in 3,465 milijarde operacij na sekundo, a za to porabi 25 W električne energije, poleg dejstva, da za delovanje sistema zahteva še dodaten grafični čip. Ontario bo poleg običajnega procesorskega jedra in z DirectX 11 združljivega grafičnega čipa imel še nekoliko zanimivih 488 kB predpomnilnika, vsaj po pobeglih podatkih.

Pobegle številke se skladajo z AMD-jevimi napovedmi, da bo Bobcat, eno izmed APU jeder, prineslo 90% današnje zmogljivosti povprečnih, ugodnih čipov, a bo za to potreboval manj kot polovico površine silicijevega čipa. V primeru Ontaria gre sicer za čip, ki je namenjen spajkanju neposredno na tiskanino, idealno za netbooke in nettope torej.