Računalniki postajajo 64-bitni

Kot kaže se časi 32-bitnih operacijskih sistemov končno poslavljajo. Pričakovali bi, da se bo to do sedaj, ko je 4 GB oz. več pomnilnika nekaj popolnoma običajnega, že zgodilo, a raje pozno kot nikoli. Pri Ars Technici namreč poročajo, da je skoraj polovica (natančneje 46%) vseh namestitev Windows 7 64-bitnih. To je znatno več, kot v primeru Windows Vista, kjer je bilo le 11% vseh namestitev 64-bitnih.

Najverjetneje pomaga tudi popularnost Windows 7 v primerjavi z Visto. Windows XP je imel praktično neznaten delež uporabnikov 64-bitne različice, saj so bili med njimi predvsem profesionalni uporabniki z več kot 3 gigabajti pomnilnika. Vista je vpeljala zahtevo po 64-bitnih gonilnikih, ko so proizvajalci strojne opreme želeli dobiti certifikat o združljivosti, torej so morali oddati tako 32 kot 64-bitno različico. Prav gonilniki, poleg nedodelanosti, so bili glavna težava Windows XP.

Čeprav 64-bitni operacijski sistemi prinašajo višjo možno stopnjo varnosti, zaradi česar so z Windows XP pri Intelu skočili neposredno na 64-bitne Windows 7 (Visto so preskočili), to še ne pomeni, da je le-ta izkoriščena, podobno kot naslavljanje večje količine pomnilnika. Prav brskalniki in njihove razširitve (npr. Adobeov Flash) se še vedno držijo 32-bitnosti, čeprav bi največ odnesli od dodatne varnosti.

Za časa Windows 7 bomo najverjetneje videli večinski delež 64-bitnih operacijskih sistemov, kar je pravzaprav hitro, glede na izid prvih 64-bitnih procesorjev, ki se je zgodil leta 2003. Prvi 32-bitni procesor je Intel izdelal in dal na trg že leta 1985, medtem ko je bil prvi komercialni 32-bitni operacijski sistem šele Windows 95. Ta je bil pravzaprav še vedno precej osnovan na 16-bitni kodi, ki jo je dokončno pokopal šele Windows XP v letu 2001.