Zgodba o nastanku RV870

Pri AnandTechu so pripravili kar obsežen članek, dolg prek 8000 besed, ki opisuje zgodbo ATI-jevega najnovejšega in nadvse uspešnega čipa RV870 in z njim povezanih grafičnih kartic s podporo DirectX 11. V članku so opisali celoten postopek, od dvomov v uspešnost majhnih jeder med razvojem RV870 (RV770 se do takrat še ni dokazal), s katerimi so začeli pri serijah HD 3000 in HD 4000, posledične odločitve za večje jedro, ker so želeli biti na varnem pri zmogljivostih, do obilice izkušenj, ki so jih pri AMD-ju nabrali s splavitvijo Radeona HD 4770, prve grafične kartice z jedrom, izdelanim v 40 nm-proizvodnem procesu. nVidia je npr. za prve 40 nm čipe uporabila mnogo manjši jedri, posledično pa so zamude Fermija povezane tudi s težavami v proizvodnem procesu. Čeprav je članek dolg, je vreden branja, saj razkrije mnogo malih skrivnosti v procesu, npr. ponovno zasnovo in zmanjševanje jedra z izmetom funkcij (RV770 ima SidePort, RV870, kjer bi bil še bolj uporaben, pa ne), zaradi česar se je izid zamaknil za mesec in pol. Danes vemo, da zamuda ne bi bila problem, saj Fermi zamuja že mnogo bolj, a kot vedno je po vojni lahko vsak general. Verjetno še najbolj zanimivo je dejstvo, da so z Eyefinity, tehnologijo, ki omogoča hkratno uporabo treh oz. na posebnih grafičnih karticah celo 6 zaslonov, presenetili ne le splošno javnost, temveč tudi veliko večino svojih partnerjev in vse tekmece. Projekt je bil sprva imenovan SunSpot, varnost okrog njega pa je bila na ravni najvišje državne skrivnosti. Zunaj ATI-ja je za projekt vedela le trojica najožjih partnerjev, npr. Samsung, ki je predstavil monitorje z zelo ozkim okvirjem. Celo programerska ekipa, ki skrbi za gonilnike, je za strojni del projekta izvedela nekaj tednov pred izidom, a še to le majhen del ekipe, ki je bil zadolžen za pravilno delovanje ob splavitvi. Z varnostjo jim je očitno uspelo, a to in še več v članku.