Najhitrejša grafična kartica je ponovno rdeča

Skrivnosti in ugibanj o ATIjevi (oz. AMDjevem) grafični pošasti, Radeon HD 5970 (oz. 5870 X2), je uradno konec. Internetne cevi se šibijo pod obilico testov (tudi v CrossFireX navezi štirih jeder), ki so jih objavile vse pomembnejše strani s področja računalništva, prav vse pa se strinjajo, da imamo na področju grafičnih kartic nov najzmogljivejši primerek.

Pri Radeonu HD 5970 ne gre le za dvojni 5870, saj so inženirji (po vsej verjetnosti zavoljo porabe in temperatur) nekoliko omejili zmogljivosti kartice. Načeloma je Radeon HD 5970 enak dvema 5870, saj uporablja enako jedro ter dvakrat po gigabajt GDDR5 pomnilnika, ki se hrani prek 256-bitnega vodila, a ta teče pri 1 GHz (oz. efektivnih 4 GHz), kar je enako, kot pri Radeonu HD 5850. Slednjemu je enaka tudi frekvenca jeder, 725 MHz, a poleg nižjih frekvenc šibkejši od enojedrnih 5800 kartic manjka še 160 stream procesorjev od prvotnih 1600, s katerimi se ponašajo jedra Radeonov HD 5870 in 5970.

Glavna težava kartice je zagotovo dolžina, saj je še nekoliko daljša od Radeona HD 5870, ki se po dolžini enači s prejšnjimi rekorderji, kot so 4870 X2, GTX 295, 9800 GX2 in podobnimi. Z 11,5 palci (29 centimetri) je Radeon HD 5970 še približno za palec (2,5 cm) daljši od prej omenjenih kartic, kar ga prinese že nevarno blizu širini matičnih plošč standarda eATX. Za slednje je podpora v ohišjih seveda nekoliko omejena.

Kartica, ki se poleg PCIe reže napaja še prek 6 in 8-pinskega PCIe priključka, naj bi pri polni obremenitvi porabila 294 W (več, kot 4870 X2 in GTX 295), a zato v brezdelju porabi enostavno neverjetnih 42 W, kar jo naredi tudi zelo tiho, a le v brezdelju. Hladilnik uporablja izparilno komoro, ki jo najdemo tudi na Sapphireovih grafičnih karticah serije Vapor-X, za katero AMDjevi inženirji trdijo, da je sposobna odvesti do 400 W toplote. Za to je seveda potreben primeren prepih, kar pomeni, da se pri obremenitvi ventilator zavrti nekoliko hitreje in postane hrupnejši.

Kartica naj bi že tovarniški obliki podpirala tudi obilico navijanja, saj naj bi grafični čipi lahko presegli frekvence enega gigahertza. Zaradi nekoliko višje porabe je nekoliko drugačna tudi stranica z video izhodi, saj sta tokrat na voljo le dva DVI-D in en mini-DisplayPort priključek. Za razliko od enojedrnih kartic, ki so velik delež segretega zraka izpljunili nazaj v ohišje, tokrat ves segret zrak ohišje zapusti skozi drugo izmed PCI rež, kar je tudi razlog za nekoliko bolj skop nabor izhodov.

Ker nVidia še kar lep čas ne bo izdala konkurenčnih izdelkov (Fermi bo na police prišel šele v drugem četrtletju leta 2010), so si pri AMDju privoščili nekoliko dvigniti cene. Najhitrejša grafična kartica na planetu vas bo tako stala 600 dolarjev oz. skoraj toliko evrov na tej strani luže (520 funtov oz. 580 evrov v Veliki Britaniji). Po obdobju popolnoma dostopnih cen tudi za zmogljivejše primerke grafičnih kartic se očitno spet vračamo v cenovne čase GeForce 7 in Radeon X1000.