Cenzura po islandsko

Finančna kriza je še posebej hudo prizadela Islandijo, saj so lanskega septembra in oktobra druga za drugo skorajda propadle tri največje islandske banke: Glitnir, Landsbanki in Kaupþing. V času ekonomske ekspanzije je namreč domače tržišče za te banke postalo pretesno, zato so z veliko žlico začele zajemati tudi inozemski kos kreditne pogače. Banke so si nagrmadile dolgove, ki so večkratno presegali domači bruto družbeni produkt, in ko je pošteno zaškripalo, jih je morala pred propadom in razpadom islandskega finančnega sistema z nacionalizacijo rešiti kar država. Kljub temu je tečaj islandske krone strahovito padel (izgubil je več kot polovico), jezni britanski varčevalci v otoški podružnici Icesave islandske banke Landsbanki niso mogli do svojih prihrankov, padla je celo islandska vlada.

Na plano pa je ušlo zaupno poročilo (PDF) o kreditni izpostavljenosti banke Kaupþing, ki so ga izdelali le malo pred propadom in kaže sumljivo visoka posojila izbranim delničarjem in povezanim osebam. Objaviti ga je želela islandska javna televizija v svojih večernih novicah, a so pet minut pred začetkom oddaje dobili sodno prepoved objave podatkov. Znašli so se tako, da so pokazale le naslov do ustrezne strani na Wikileaks, kjer je mogoč dostop do dokumenta. Podobno so s sodnim nalogom utišali tudi islandske radijce. Grozijo tudi urednikom spletne strani Wikileaks, od katerih zahtevajo takojšnjo odstranitev dokumenta, je brati na islandskem blogu. Na Wikileaks pravijo, da dokumenta ne bodo umaknili, saj ne nameravajo pomagati bankam skrivati umaznih poslov.