Nevromant 25 let pozneje

Pred točno 25 leti je izšel roman Neuromancer (v slovenščino preveden kot Nevromant), ki ga je napisal William Gibson, in velja za prvi roman nove zvrsti, ki jo je utemeljil - kiberpunka. Sam izraz je sicer skoval in premierno uporabil Bruce Bethke kot naslov svoje novele, a je Gibsonov roman tista prelomnica, ki so je velja vtisniti v spomin. Za literarno zvrst kiberpunk je značilno, da se zgodba dogaja v bližnji prihodnosti, kjer svoj boj bijejo hekerji, umetne inteligence, megakorporacije in podobno. Kraj dogajanja je običajno izmaličeno in futuristično urbano okolje tisočerih luči, ki se neločljivo prepleta s kiberprostorom, kjer so junaki doma in lahko pokažejo svoje prave sposobnosti.

Nevromant je postal prvi del Gibsonove trilogije Sprawl, ki mu sledita še dva dela - Count Zero ter Mona Lisa Overdrive, ki pa žal nista prevedena v slovenščino. Protagonist v Nevromantu je mlad računalniški heker Case. Nekoč med najboljšimi v svojem poklicu je sedaj neuporaben, saj ga je delodajalec zalotil pri kraji in za kazen pohabil z mikotoksinom, ki je spražil dobršen del njegovega živčnega sistema in poškodoval vmesnik med možgani in računalnikom. Nezaposlen in zadrogiran tava po futurističnem mestu Čiba na Japonskem, kjer v upanju na ozdravitev obrede vse črne klinike. Reši ga skrivnostna Molly, ki dela za še skrivnostnejšega človeka z imenom Armitage, ki v zameno za Casovo ozdravitev hoče njegove hekerske usluge. S tem se zgodba prične zapletati.

Gibsonov Nevromant je v nekaterih pogledih skoraj preroški roman, saj je zelo zgodaj napovedal umetno inteligenco, virtualno resničnost, genski inženering, nadvladne megakorporacije in podobne pojme, ki so si kasneje utrli pot v popularno kulturo. Dobremu sprejemu Nevromanta, ki je prejel trojno krono za znanstveno-fantastične romane, tj. nagrade Nebula, Philip K. Dick in Hugo, velja pripisati vrsto sorodnih romanov, ki so izšli kasneje in dokončno definirali novo literarno smer kiberpunk.