Črtne kode beremo že 35 let

Danes mineva 35 let, odkar je bil uporabljen prvi laserski čitalec za branje črtne kode. Znameniti dogodek se je zgodil 26. junija 1974 v Marshevem supermarketu v mestu Troy v ameriški zvezni državi Ohio, ko je neka stranka kupila paket 10 žvečilnih gumijev. Za prve patente za črtne kode so sicer prijavljali že od konca 50. let, a same po sebi brez bralnikov niso bile uporabne. Jerome Schwartz ga je kasneje izumil in soustanovil podjetje Symbol Technologies, ki ga je predlani prevzela Motorola. Tehnologija črtnih kod je tako napredovala, da je njihova uporaba danes samoumevna, saj jih imamo na vseh izdelkih. Ocenjujejo, da se vsak dan prebere 10 milijard črtnih kod. Njihova uporaba daleč presega prvotne zamisli, saj ne le označujejo izdelke, ki so na prodaj, temveč se uporabljajo še za mnoge druge reči, kjer je potreba po hitrem in enostavnem strojnem razlikovanju: svoje črtne kode imajo letalske karte, bolniki na intenzivni negi itn.

Črtne kode lahko zapišejo 10 do 12 znakov in same po sebi ne pomenijo ničesar. Njihova moč se izrazi šele, ko se bralnik poveže s podatkovno bazo, kjer so shranjeni vsi parametri. Na vrata sicer trkajo čipi RFID, ki kanijo zamenjati črtne kode na nekaterih področjih (denimo v trgovinah), a Bob Sanders, podpresednik skupine Motorola, se njihovega zatona ne boji. Dodaja, da so se ljudje včasih bali črtnih kod, ker naj bi predstavljale velik poseg v njihovo zasebnost - še zlasti pri črtnih kodah, ki so bile vtisnjene na karticah, kjer so kupci zbirali točke ob nakupih in si pridobili kakšen popust - a je strah počasi izzvenel. Evolucija črtnih koda pa gre v smer dvodimenzionalnih črtnih kod.