Moorov zakon se bo kmalu končal

Precej pogosta trditev, ki pa po besedah Carla Andersona, uslužbenca IBMa, zdaj drži. Anderson se ukvarja s snovanjem strežniških sistemov in meni, da bo zakon veljal le še generacijo ali dve za najhitrejše modele procesorjev. Slednji vsebujejo vedno več in več jeder ter predpomnilnika, zato bo zakon lahko veljal. A za vsakodnevna opravila večina uporabnikov ne potrebuje toliko jeder in predpomnilnika, zaradi česar se bo hitrost večanja zmanjšala. Problem je tudi v ceni razvoja čipov in postavljanja in vzdrževanja tovarn za izdelavo teh čipov. Eksponentna rast enostavno ni več ekonomična, sploh v teh kriznih časih.

Anderson za prihodnost stavi na 3D čipe (kjer so plasti tranzistorjev naložene ena na drugo), optične povezave v sistemih ter računanje z grafičnimi pospeševalniki, ki je trenutno že precej popularno, na tem področju pa sta močna AMD s svojo grafično divizijo ATi in nVidia, še letos pa naj bi se jima pridružil tudi Intel z Larrabeejem.