Prodati hladilnik Eskimu? Ni problema!

Slovenski krošnjarji z računalniško robo si že nekaj let režejo tanke kose kruha. S strojno opremo je vedno manj zaslužka, pa še presneti splet jim odnaša stranke, ki namesto, da bi kot včasih patriotsko obiskale svojo lokalno trgovino, kupujejo onkraj meje. Pa so zato kaj prilagodili svoje poslovanje, začeli delati na dolgoročnem odnosu s strankami?

Ponovili smo preizkus izpred treh let. V trgovino smo poslali dve maškari, ki sta se bili pri nakupu prisiljeni popolnoma prepustili prodajalcu. V pričakovanju, da jima prisluhne in nato še sam pridoda vse tisto, za kar meni, da uporabnik še brezpogojno potrebuje. Popoln računalniški analfabet se namreč v letu ali dveh zna preobraziti v znalca in si dobro zapomniti svoj prvi nakup, nato pa naslednjega opraviti kje drugje.

In rezultat? Dno kot kaže še ni prišlo. Naši trgovci namreč v očeh študenta ekonomije preberejo željo po 24" monitorjih, grafičnih karticah in predimenzioniranih operacijskih sistemih. Na drugi strani pogosto pozabijo na miško, tipkovnico in zvočnike, stvari, ki pač navržejo nekaj manj marže. Obilo zabave!