Sodišče v ZDA naložilo obdolžencu dešifriranje diska

Kot smo že poročali, so ameriški mejni organi 17. decembra 2006 pregledali prenosnik Kanadčana Sebastiena Boucherja, ki je prestopil mejo med Kanado in ZDA. Prenosnik je bil vključen in mejni policisti so na računalniku na disku Z: našli slike z otroško pornografijo. Boucherja so nato aretirali zaradi posedovanja otroške pornografije, računalnik pa ugasnili in zasegli.

Ko so 26. decembra 2006 računalnik ponovno vključili, pa so ugotovili, da do omenjenih slik ne morejo več dostopati, saj je bil disk Z: šifriran z šifrirnim programom PGP, gesla pa policisti niso vedeli. Policija je nato geslo od osumljenca zahtevala preko sodišča, vendar se je le-ta pritožil, saj naj bi taka zahteva predstavljala kršitev petega amandmaja ameriške ustave, ki prepoveduje samoobtožbo.

Sodnik Jerome Niedermeier je nato v primeru In Re Boucher presodil, da bi bilo razkritje gesla oblika pričanja zato država osumljenca ne sme prisiliti, da geslo pove, saj bi to predstavljalo kršitev petega amandmaja ameriške ustave.

Februarja letos pa je pri zadevi prišlo do preobrata. Zvezni sodnik William Sessions iz Vermonta je presodil, da mora Boucher omogočiti dostop do vsebine šifriranega diska, katerega vsebino so pred tem že videli mejni policisti. Temelj za tako odločitev je bilo dejstvo, da je obdolženi pred tem policistom že pokazal dešifrirano vsebino diska. Boucherjev odvetnik se je na odločitev že pritožil.

Vprašanje, ki se ob tem zastavlja je, ali dejstvo, da mora Boucher v računalnik vnesti geslo - samo geslo državnim organom sicer ostane skrito - predstavlja obliko pričanja. Po mnenju Boucherjevega zagovornika da, saj bi s tem Boucher tožilstvu priskrbel dokaze proti sebi.

Nasprotniki take argumentacije pa geslo primerjajo z izročitvijo (šifrirnega) ključa, dokumenta, prstnih odtisov ali vzorca DNK. Argumentacijo je sprejel tudi sodnik Sessions, ki se je pri odločitvi oprl na primer U. S. v. Fox, kjer je sodišče odločilo, da se je mogoče z izročitvijo dokumentov inkriminirati na dva načina: prvič, če tožilstvo ne ve kje se nahajajo sporne datoteke ali če bi izročitev datotek le-te "implicitno overila".

Tožilstvo je prepričano, da obdolženca lahko poveže s spornimi datotekami tudi na drug način, ne le s pomočjo vnosa gesla (mejni policist je namreč že videl sporne fotografije z otroško pornografijo), zato naj bi vnos gesla ne inkriminiral obdolženca neposredno. Po mnenju sodnika Sessionsa je obdolženec že priznal posedovanje računalnika in državnim organom že omogočil dostop do nešifrirane vsebine diska Z:, tožilstvo pa trdi, da obdolženčevega vnosa gesla ne bo uporabilo za dokaz overovitve.

Kaj pa če Boucher sedaj geslo "pozabi" oziroma kaj, če bi uporabil program TrueCrypt in verodostojno zanikanje?