Sodelovanje s tajnimi službami kot "svoboda govora"

V začetku lanskega leta je ameriška nevladna organizacija Electronic Frontier Foundation proti telekomunikacijskemu podjetju AT&T vložila tožbo, ker naj bi ameriški tajni službi nezakonito posredovali prometne podatke o telefonskih klicih svojih strank. Tožbe so bile vložene tudi proti drugim telekomunikacijskim podjetjem, ki naj bi nezakonito sodelovale z NSA.

Te dni pa je eno izmed toženih podjetij, Verizon, prišlo na dan s precej nenavadnim argumentom, ki naj bi dokazoval neupravičenost tožbe. Verizonovi odvetniki namreč trdijo, da gre pri posredovanju omenjenih podatkov državnim ustanovam zgolj za izvajanje njihove pravice do svobode govora.

Verizon tako trdi, da jim svoboda izražanja dovoljuje da komurkoli - tudi tajnim službam na njihovo prošnjo - sporočijo katerekoli podatke. Dodajajo še, da bi morale nevladne organizacije - če menijo, da gre za nezakonit nadzor - izvajati pritisk na državo, ne pa zasebnim podjetjem omejevati njihovo svobodo govora.

Kakorkoli se argument sliši nenavadno, pa je dejstvo, da je Vrhovno sodišče ZDA leta 1979 v primeru Smith proti Maryland presodilo, da prometni podatki o telefonskih pogovorih niso zaščiteni z četrtim amandmajem (ki v ameriški ustavi opredeljuje pravico do zasebnosti), poleg tega pa je leta 1999 prizivno sodišče desetega okrožja v ZDA presodilo, da so osebni podatki, ki jih zbere podjetje, "vrsta 'govora' in je zato uporaba potrošnikovih podatkov s strani tretje stranke v poslovnih transakcijah poslovni govor, ki je zaščiten s prvim amandmajem".

No, če taktika Verizona ne bo uspela, pa Busheva administracija že pripravlja predlog zakonodaje, s katerim naj bi telekomunikacijskim podjetjem za nazaj podelila imuniteto za tovrstno sodelovanje s tajnimi službami, kot aduta pa poiskušajo uporabiti tudi tim. "privilegij državne skrivnosti" (ang. <i>state secrets privilege</i>)., s katerim bi sploh onemogočili tožbo, tudi v primeru, da je bilo sodelovanje popolnoma nezakonito.

Mimogrede, podjetje Verizon je prvi mobilni operater, ki je pričel javnosti komercialno ponujati storitev sledenja uporabnikom mobilnih telefonov.

So tudi bivši informatorji Jugoslovanske UDBE zgolj izvrševali svojo svobodo govora?