Podeljena Nobelova nagrada za fiziko 2006

3. oktobra tega leta se je Švedska Kraljeva akademija za znanost odločila, da letošnjo Nobelovo nagrado za področje fizike podeli raziskovalcema Johnu C. Mather iz Nase in Georgu F. Smoot iz Univerze v Kaliforniji za odkritje anizotropije v mikrovalovnem sevanju vesolja.

Mikrovalovno sevanje ozadja je ostanek prvotne slike vesolja, ko je materija postala prosojna za elektromagnetno sevanje. Do danes se je vesolje že tako ohladilo, da temperatura tega sevanja znaša le še 2,7 K. Mikrovalovno sevanje ozadja prihaja bolj ali manj homogeno iz vseh strani neba, njegovo detajlno sliko pa je posnel satelit COBE, izstreljen leta 1989. Iz te slike pa vseeno vidimo, da sevanje ni popolnoma homogeno. Območja z malo krajšo valovno dolžino so "vroče" točke v prvotnem vesolju, ki predstavljajo zametke današnjih superklustrov. Obratno, "hladne" točke nakazujejo na območja v današnjem vesolju z manj materije. Vseeno naj omenim, da razlika med "vročimi" in "hladnimi" območji znaša 1/100.000 K. Izmerjena povprečna temperatura sevanja ozadja tudi kaže na pravilnost teorije velikega poka.

Kljub vsej nehomogenosti pa je bila odkita anizotropija tudi pri "vročih" in "hladnih" točkah. Ta anizotropija kaže na relativno gibanje lokalnega superklustra galaksij, kjer se nahaja tudi Vigo kluster (katerega del je naša lokalna jata galaksij) proti središču tega mikrovalovnega sevanja s hitrostjo 600 km/s. Spodnja slika prikazuje nehomogenosti pri mikrovalovnem sevanju ozadja celotnega neba.

Kljub temu, da je cel projekt zahteval delo več kot 1000 raziskovalcev, je bila nagrada podeljena raziskovalcu Johnu C. Mather za koordinacijo celotnega projekta ter raziskovalcu Georgu F. Smooth za merjenje majhnih variacij v temperaturi ozadja.

Več informacij dobite na strani Švedske kraljeve akademije za znanost tukaj in na internetni strani NASE.