Domače branje: "Wright, Peter. 1987. Spycatcher. New York, London: Penguin Books."

Wright, Peter. 1987. Spycatcher. New York, London: Penguin Books.

Peter Wright se je leta 1955 pridružil britanski tajni službi MI5, kjer je deloval kot znanstveni sodelavec. Njegova naloga je bila razvoj nadzorne tehnologije, pa tudi operativno delo. Po upokojitvi je izdal knjigo, v kateri opisuje svoje spomine.

Wright je bil obveščevalec v času, ko je Britanija doživela enega hujših vohunskih škandalov, ki je razkril kako je prestreljena s sovjetskimi tajnimi službami. Wright v knjigi opisuje odkritje Cambridške četvorke (oziroma petorke) vohunov, ki so v Britaniji delali za KGB. Štirje izmed njih so bili znani, peti pa ne, Wright pa v svoji knjigi razvija teorijo, da je bil peti človek vohunske skupine Sir Roger Hollis, načelnik tajne službe MI5.
Knjiga Spycatcher daje bralcu vpogled v strukturo in delovanje britanske tajne službe MI5, Wright pa je v njej razkril tudi različne nezakonite dejavnosti. Med drugim tudi prisluškovanje prijateljskim državam ter načrte za spodkopavanje laburistične vlade med leti 1974-1979. Mimogrede, Wright je od nadrejenih in vlade o tem želel neodvisno preiskavo, vendar s svojimi prizadevanji ni uspel.
Poleg samih opisov operativnih akcij pa je v knjigi opisanih tudi nekaj podrobnosti o tehnični opremi, ki so jo britanski vohuni uporabljali pri svojem delu in ki jo je razvil kot znanstveni sodelavec službe. Med drugim Wright opisuje tudi tehniko prisluškovanja elektromagnetnim signalom, ki so jo uporabljali pri prisluškovanju sovjetski ambasadi, ter tehniko, ki jo danes poznamo pod imenom akustična kriptoanaliza. Z njeno pomočjo je britanska tajna služba v času sueške krize v 50-tih letih prejšnjega stoletja (operacija ENGULF) s pomočjo prisluškovanja telefonom egiptovski ambasadi uspela ukrasti geslo šifrirnega stroja Enigma.

Knjiga Spycatcher je napisana v privlačnem stilu in občasno spominja skoraj na znanstveno fantastiko. Zaradi tega in zaradi nekaterih avtorjevih nedokazanih špekulacij je bila tudi pogosto kritizirana. Vendar pa njeno verodostojnost krepi dejstvo, da je britanska vlada leta 1985 skušala preprečiti njen izid, po izidu leta 1987 v tujini pa je bila v Britaniji celo prepovedana. Zadeva je šla celo do Evropskega sodišča za človekove pravice, in sicer dvakrat, prvič v primeru Observer in Guardian proti Združenemu Kraljestvu, drugič pa v primeru Sunday Times proti Združenemu Kraljestvu, oboje leta 1991. ESČP je razsodilo, da prepoved knjige predstavlja kršitev 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki vsakomur zagotavlja svobodo izražanja.

Pri branju knjige pomaga poznavanje nekaj zgodovinskega ozadja, predvsem hladnovojnih vohunskih dejavnosti, ki jih v knjigi Dvojna življenja : vohuni in pisatelji v sovjetski vojni idej proti Zahodu opisuje Stephen Koch. Vendar pa bo knjiga zanimiva tudi za bralce, ki jih zanima zgolj psihologija delovanja tajnih služb, pozoren bralec pa bo razbral tudi marsikaj o tehnologiji, ki so jo tajne službe uporabljale že v času hladne vojne.