Moorov zakon za naslednje stoletje

Raziskovalci Oddelka za kemijo in kemično biologijo Harwardske Univerze, Oddelka za materiale Drexelske Univerze in Oddelka za kemijo univerze v Pensilvaniji, so ugotovili, da lahko nanožice iz barijevega titanata (BaTiO₃), s polmerom 3 nm z dodatkom vode oziroma hidroksilnih skupin ali pa ogljikovih oksilatov, ohranijo feroelektrične lastnosti tudi pri sobni temperaturi in da to zmožnost obdržijo nanožičke do premera 0,8 nm (s pomočjo hlajenja).

Do odkritja so prišli čisto naključno, ko so izmerili feroelektične lastnosti na nanožicah, ki jih glede na njihovo velikost ne bi smeli izmeriti, saj je do sedaj je veljalo pravilo, da feroelektrične lastnosti padajo linearno z manjšanjem velikosti oz. z manjšanjem premera. Z IR spektroskopijo so ugotovili, da se je na omenjene nanožičke vezala atmosferska vlaga, ki je odigrala vlogo stabilizatorja elektičnega dipola. Brez dodatka vode bi bile nanožice s podobnimi feroelektričnimi lastnostmi velike najmanj 50 nm.

Tehnologija potencialno omogoča izdelavo pomnilniških enot s kapaciteto 10¹⁶ bitov na kubični centimeter, kar je desetmilijonkrat več od zmožnosti današnje tehnologije (dosedanja tehnologija omogoča kapaciteto do 5*10⁹ bitov na kubični centimeter). Pred tem pa je potrebno rešiti probleme manipulacije z dipoli (pisanje/branje) in same tehnologije pakiranja teh žic.

Očitno Moorov zakon še dolgo ne bo za v smeti.

Viri:

Nano Letters, Vol. 6/4, abstract
New Scientist Tech - Breaking News
The Register