Prvič izmerjen učinek umetne (inducirane) gravitacije!

Znanstveniki evropske vesoljske agencije ( ESA) so v laboratoriju izmerili gravitacijski ekvivalent magnetnega polja. Pod posebnimi pogoji je učinek veliko večji kot predvideva splošna teorija relativnosti, kar bi seveda lahko predstavljalo pomemben mejnik pri iskanju oz. oblikovanju kvantne teorije gravitacije.

V eksperimentu so znanstveniki uporabili kolobar superprevodne snovi, katerega so rotirali do 6500 obratov na minuto. Vrteči se superprevodniki ustvarjajo šibko magnetno polje, t.i. Londonov moment. V pričujočem eksperimentu pa so raziskovalci preverjali domnevo, ki pojasnjuje razliko med izmerjeno maso Cooperjevih parov (nosilci električnega toka v superprevodnikih) in njihovo predvideno maso na podlagi teorije kvantne mehanike. Ugotovili so, da bi to anomalijo lahko pojasnili s pojavom gravitomagnetnega polja v vrtečem se superprevodniku, kar so po analogiji imenovali gravitomagnetni London moment.

Učinek so izmerili z namestitvijo senzorjev za pospešenost blizu vrtečega se superprevodnika (da senzorji zaznajo učinek, se mora superprevodnik vrteti pospešeno). V bistvu je ta eksperiment gravitacijska analogija Faradayevega eksperimenta z elektromagnetno indukcijo iz leta 1831. Pokazali so, da je superprevodni žiroskop sposoben ustvariti močno gravitomagnetno polje in zato predstavlja gravitacijsko analogijo magnetne tuljave. Čeprav je izmerjen učinek 100 milijonkrat manjši kot Zemljina gravitacija, pa je sto milijonov bilijonov-krat (10^20) večji kot predvideva Einsteinova splošna teorija relativnosti.

Sprva so seveda bili tudi raziskovalci sami zelo skeptični in so zato izvedli več kot 250 eksperimentov, tekom treh let preizkusov venomer izboljševali opremo in 8 mesecev razpravljali o veljavnosti rezultov, preden so objavili svoj dosežek. Če učinek potrdijo tudi v drugih neodvisnih laboratorijih, bo odkrito inducirano gravitomagnetno polje zagotovo eden izmed večjih dosežkov v zadnjem času in bi lahko predstavljalo osnovo za popolnoma novo tehnološko področje. Učinek je seveda potencialno najbolj uporaben v vesolju, kar zadeva fiziko, pa odpira čisto nove možnosti za preučevanje splošne relativnosti in njenih posledic na kvantni ravni.