Ali lahko industrija strojne opreme zamaje Hollywood?

Na že malo oddaljeni 3GSM konferenci v Barceloni, je nekdo predavateljem zastavil silno zanimivo vprašanje. Spraševal se je, zakaj telekomunikacijska industrija (po klasifikaciji teoretikov, ki se ukvarjajo z avtorskim pravom, ta skrbi in je lastnica fizične plasti) pusti lastnikom vsebin, predvsem Hollywoodu (vsebinska plast, ali bolje, plast vsebine), da z vsiljevanjem DRM zaščit ogrožajo prodajo strojne opreme. Skrajno nenavadna trditev? Poglejmo zakaj morda niti ne. Pri tem deloma povzemamo mnenje komentatorja na Ars Techica.

Hollywood, kot glavi producent vsebine, je v primerjavi s telekomunikacijskimi velikani in strojnimi giganti (Intel, IBM) pravi palček Če ljudi preseneti, koliko denarja je zgorelo zaradi zadnje upodobitve King Konga, je to pravi drobiž v primerjavi z vsoto, ki jo je potrebno odšteti za gradnjo ene same tovarne, kjer se proizvaja centralne procesorje. Običajno se ta številka vrti okrog pet milijard dolarjev (zato ne čudi dejstvo, da je posredoval bivši nemški premier, ko je AMD samo razmišljal, da Fab 36 ne bi postavil, kot vse ostale, v Dressdnu). Koliko King Kongov (tako finančno zajetni filmi so poleg tega precej redki) se lahko posname s tako vsoto denarcev, ali, koliko delov visoko tiražnih nadaljevank?

Samo za polovico te vsote (5 mrd zelencev) bi lahko, denimo IBM, kupil nekaj manjših studiev, ki bi producirali zaščit in avtorskih pravic prosto vsebino. Če lahko prej omenjeno podjetje ogromno zasluži s prodajo strojne opreme, ker pomaga pri razvoju Linuxa, zakaj ne bi moglo investirati tudi v vsebino? Koliko HTPC-jev, mrežne opreme in diskovnih polj bi lahko prodali, če bi potrošniki vedeli, da so na spletu na voljo terabajti prostih vsebin, v visoki ločljivosti, ki za predvajanje zahtevajo strašno močan procesor, napredno grafično podporo in veliko prostora na diskih? Meni všečna misel.

Vendar, poziv telekomunikacijski industriji po mojem mnenju ni bil naslovljen na prava vrata. Lastniki omrežij imajo običajno tudi interes, da si blagajno polnijo tudi s prodajo (svoje) vsebine. In so seveda zainteresirani za DRM recimo. Pravi naslov so kot kaže so proizvajalci strojne opreme.