Vse najboljše, ENIAC

Februarja praznuje šestdesetletnico en prvih elektronskih digitalnih računalnikov, ENIAC. Računalnik se je uporabljal do leta 1955, predvsem za potrebe vojske, saj je med drugim opravljal izračune, potrebne za izdelavo vodikove bombe.

ENIAC je bil pravi monstrum, tehtal je namreč 27 ton ter zavzemal 167 m². Med drugim ga je sestavljajo 17.468 elektronk, 7.200 didod, 1.500 relejev, 70.000 uporov in 10.000 kondenzatorjev. Poraba? Malenkostna, le 150 kW električnega toka. Podatke se je vnašalo s posebnimi luknjanimi karticami. Opravil je lahko takrat revolucionarnih 5.000 preprostih računskih operacij na sekundo. Za računanje je namesto binarnega uporabljal desetiški sistem in ni imel pomnilnika, ki bi omogočal shranjevanje programov. Nekateri strokovnjaki so predvidevali, da računalnik zaradi prepogostih odpovedi elektronk sploh ne bo deloval, vendar je v praksi odpovedala le ena elektronka na dva dneva. Najdaljše neprekinjeno obdobje delovanja je ENIAC dosegel leta 1954, ko je neprekinjeno deloval kar 116 ur. Kljub svojim, za današnje razumevanje računalnikov eksotičnim lastnostim, pa je pomenil pravo revolucijo v razvoju računalništva, saj je po hitrosti računanja prehitel vsa takrat obstoječa čudesa. Obstajajo tudi špekulacije, da je v 80.223 urah delovanja opravil več izračunov kot vse človeštvo do izdelave ENIACA.

In še kratka primerjava - pred 60 leti in danes: