Leti, leti tehnologija

Že pred časom je podjetni avstralski profesor izkoristil histerijo, ki curlja iz vse dražjih sodčkov nafte in obelodanil svojo rešitev, visokoleteče mline na veter. Strnjeno povedano je poanta v tem, da spravimo lahke vetrnice na višino, kjer stalno pihajo močni vetrovi. Dovolj močni, da ne skrbijo samo za ohranjanje vetrnice v zraku, ampak proizvajajo tudi električno energijo, ki jo pošljemo po kablu, ki vetrnico hkrati drži na mestu, odjemalcem. Nadejajo se dvakrat več energije na enoto površine kot pri klasičnih vkoreninjenih vetrnicah.

Delnic Petrola sicer še ni treba prodajati, ampak ideja, četudi se Don Kihot ves čas vsiljuje v misli, vseeno ima empirično podporo. Na vetrovni dan jim je namreč že uspelo obdržati v zraku manjše eksperimentalno plovilo z dvema v nasprotno smer vrtečima se rotorjema. Naslednji prototip s štirimi 12-metrskimi rotorji bi naj na višini 5000 m že proizvajal 240 kW energije.

Visokoleteča plovila privezana na vrvico sama po sebi niso novost, v ZDA recimo uporabljajo z radarji ovešene balone v boju proti mamilom. Če bo šlo bivšemu guvernerju Severne Dakote vse po kot maslu, se jim bodo nad njegovo zvezno državo kmalu pridružile še leteče bazne postaje. Že trije takšni, po stratosferi prosto se premikajoči, baloni bi naj zadostovali za pokritje ozemlja, ki bi sicer zahtevalo 1100 baznih postaj. Ideja je odličen primer kreativnega razmišljanja. Ko bo balon zapustil meje države, bo s padalom odvrgel svojo komunikacijsko opremo in se začeli dvigati dokler se zaradi padanja zračnega tlaka in posledičnega raztezanja ne bo razpočili. Poštenost najditelja odvržene opreme nameravajo spodbudtiti z manjšo nagrado, baloni sami pa so potrošni material.