P2P, Sony in demografska bomba

Še ena od P2P legend je prestopila na stran zakona. Sherman Networks, drugače bolj poznani kot lastniki P2P programa Kazaa, so se zavezali, da bodo svojemu programju dodali anti-piratsko zaščito. Bolje tuliti z volkovi, kot proti njim.

Navkljub vsem moram zadnjih tednov se je Sonyju uspele še malce bolj umazati. Bussines week je v svojem članku namreč sporočil, da je Sony BMG bil opozorjen s strani F- Secure glede nevarnosti rootkit zaščite, a ni uspel na tem področju narediti ničesar. Posledice poznamo, a glede na navedbe naslednjega odstavka novice, ki jo pravkar berete, je ponesrečen poizkus uvedbe zaščite BMG morda nekoliko bolj razumljiv.

Pred kratkim je bla zaključena letošnja anketa med evropskimi kupci glasbe, njeni rezultati pa napovedujejo skrb vzbujajoče stanje za glasbeno industrijo. Že nekaj let lahko mlajše generacije uporabnikov ilegalno, a brezplačno prenašajo poljubne medijske vsebine na svoje računalnike. Skoraj polovica mladih (do 24 let) ni več pripravljena plačati za glasbeni album in ga raje skopira, kot kupi. Digitalna mladina tako predstavlja tiktakajočo demografsko bomobo, ki bo eksplodirala v obraz glasbenih koncernov. Seveda imajo pri vsem skupaj kar nekaj masti na glavi tudi sami koncerni, ki na možnosti novih tehnologij sploh niso odreagirali (če pa že so, so tožili Napster ter ga z obrobnega programa spremenili v globalno uspešnico kratkega roka). Pri vsem skupaj je nerazumljiva tudi politika prodajanja multimedijskih vsebin na različnih medijih za različno ceno. Čeprav je izdelava zgoščenk cenejša in enostavnejša, je cena za kasete nižja.

Ugotovitve ankete hodijo nekoliko navzkriž s trditvami Johna C. Dvoraka, ki že dalj časa trdi, da je glasbena industrija imela največje dobičke prav v času Napsterja, ko so ljudje na ta način spoznali veliko nove glasbe. Pri tem se je v nas zbudil prastari "hrčkov nagon", da smo zadeve kupovali in jih posedovali v fizični obliki. Sam trdim, da bi se morali koncerni prilagoditi tudi lokalno. Nemogoče je zahtevati enako vsoto za določen album v razvitem in nerazvitem delu sveta. Kot mersko enoto predlagam ceno kino vstopnice, kar je nekako v skladu z BigMac indeksom, ki ga marsikje uporabljajo. Mimogrede - McDonaldsu v Evropi škripa, pa ne, da je tudi za to kriv P2P?