Veliki brat v Piranu

V preteklih dneh so delavci podjetja Varnost Maribor namestili osem video-nadzornih kamer, ki pokrivajo območje Tartinijevega trga v Piranu. Piranska županja Vojka Štular se je po navedbah v izjavi za javnost odločila za uvedbo 24-urnega videonadzora z neprekinjenim snemanjem zaradi vse pogostejših poškodb na pročeljih stavb občinske palače in okrajnega sodišča ter na spomeniku Giuseppeja Tartinija. Poškodbe naj bi bile posledica delovanja domnevnih vandalov, ki naj bi na pročelja stavb risali grafite ter povzročali tudi druge fizične poškodbe. Po navedbah v sporočilu za javnost je občina Piran v preteklem letu za odpravo domnevnih vandalskih dejanj namenila nekaj več kot 15 milijonov tolarjev. Iz navedb ni moč razbrati ali gre za odpravo posledic zgolj na območju Tartinijevega trga ali tudi drugod v mestu ali občini.

Ob boljšem poznavanju samega Tartinijevega trga se postavlja vprašanje, čemu tako veliko število (8) video-nadzornih kamer. V članku, ki je bil januarja objavljen v časopisu Dnevnik (Dnevnikov spletni arhiv, potrebna je registracija), je novinarka zapisala, da se je piranska županja odločila za namestitev treh video-nadzornih kamer. Vsled tega je sedanjih osem video-nadzornih kamer še toliko večje presenečenje. Za nadzor navedenih objektov (občinska palača, sodna palača, Tartinijev spomenik) bi namreč zadostovale sprva načrtovane tri video-nadzorne kamere oziroma po potrebi še največ 2-3 dodatne kamere, kar je še vedno manj od sedanjih nameščenih osmih.

Naslednje vprašanje, ki se zastavlja je, na kakšen način bodo obiskovalci Tartinijevega trga obveščeni o izvajanju videonadzora, kakor to zahteva Zakon o varstvu osebnih podatkov. Glede na dejstvo, da na Tartinijev trg vodi veliko število ulic, bi bilo potrebno obvestilo o prisotnosti videonadzora namestiti na vsak dostop do trga, tako da se z videonadzorom lahko seznani sleherni posameznik še pred vstopom na nadzorovano območje.

Uvajanje nadzora nad posamezniki, ki ima za posledico spremenjeno vedenje (vseh nadzorovanih subjektov, ki za nadzor vedo) bi moral biti ultima ratio in še to le po dosledno izvršenem testu sorazmernosti, v katerem pride do tehtanja dveh pravno zavarovanih dobrin. Četudi test sorazmernosti pokaže, da je poseg v dobrino upravičen, mora biti le-ta izveden v najmanjšem možnem obsegu oz. le v takšni meri, kot je to nujno potrebno za dosego zasledovanega cilja. V nasprotnem primeru lahko takšnemu posegu odrečemo vsaj priznavanje njegove legitimnosti.

Viri: piran.si; obala.net; dnevnik.si