Znanost in tehnologija VI.

Prejšnji teden smo poročali o domnevnem odkritju največjega praštevila na svetu, danes pa je vse skupaj tudi uradno. V projektu distributiranega izračunavanja GIMPS je dr. Martin Nowak iz Nemčije na svojem Pentiumu 4 2,4 GHz dokril 42. znano Mersennovo praštevilo in največje znano praštevilo na svetu sploh. Število 2^25.964.951 - 1 ima 7.816.230 cifer v desetiškem zapisu. Mersennova praštevila so tesno povezana s popolnimi števili (števili, katerih vsota pravih deliteljev je enaka številu samemu), saj velja, da so vsa soda popolna števila oblike 2^{p - 1}(2^p-1), kjer je p eksponent v Mersennovem praštevilu. Lihih popolnih števil še nismo odkrili.

BBC poroča, da so nove Saturne lune, ki so bile odkrite lani, končno dobile svoja imena. Luni, odkriti lanskega avgusta, sta bili poimenovani Methone in Pallene, treja, ki so jo odkrili dva meseca pozneje, pa Polydeuces. Methone in Pallene, ki krožita okrog Saturna med orbitama drugih dveh lun (Mimas in Enceladus), je odkril Sebastien Charnoz s pariške univerze, Polydeuces pa profesor Carl Murray z londonske.

Kilogram je ena izmed sedmih osnovnih merskih enot sistema SI, od definicije sekunde (trajanje 9.192.631.770 nihajnih časov elektromagnetnega sevanja, ki ga odda atom cezijevega izotopa ₁₃₃Cs pri prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja) ali metra (svetloba ga v vakuumu prepotuje v 1/299.792.458 sekund) pa se razlikuje po tem, da ni definirana na naravni konstanti, pač pa na masi 115 let starega prakilograma, ki je izdelan iz zlitine platine in iridija. V svojem članku Metrologia navaja trditve petih znanstvenikov iz ZDA, VB in Francije, ki se zavzemajo, da bi kilogram definirali s pomočjo kakšne naravne konstante -- pojavljata se možnosti uporabe Planckove ali Avogadrove. Znanstveniki menijo, da bi imela takšna univerzalna definicija tudi praktično uporabno vrednost, saj bi lahko fiziki izvajali izračune in eksperimente z večjo natančnostjo. Karkoli se bo iz predloga izcimilo, takšno spremembo lahko potrdi le Mednarodni komite za uteži in meritve na svoji koferenci vsaka štiri leta. Naslednja bo leta 2007. Klik!

Kvantni računalniki, ki nam jih znanstveniki obljubljajo že nekaj časa, pa so se še za en korak približali. Znanstvenikom je namreč uspelo izmeriti kvantne lastnosti (qubit) dveh povezanih atomov istočasno, česar do sedaj niso mogli, saj je bilo treba meriti vsakega posebej.