Znanost in tehnologija IV.

Zelo zanimiv problem teoretične fizike in tudi astronomije je problem manjkajoče mase. V grobem ta pravi, da se glede na trenutno hitrost širjenja vesolja in množino snovi v vesolju nekaj ne sklada, saj je mase bistveno premalo. Prvo hipotezo o rešitvi tega problema je leta 1933 postavil Švicar Fritz Zwicky, ko je ugotovil, da je t.i. vidne mase (torej vidnih galaksij) 400-krat premalo za trenutno jakost gravitacije. Zaključil je, da je očitno v vesoljo veliko nezaznavne mase, katere gravitacijske učinki so opazni, in jo poimenoval temna snov. Od tedaj je to ena izmed zanimivejših in verjetnejših hipotez. Trenutne ocene so namreč, da je kar 90 - 95 odstotkov vse mase v vesolju temne.

Posnetki z satelita Chandra, ki snema v rentgenskem spektru, odkrivajo barione v dveh velikih medgalaktičnih oblakih supervročega plina 150 oz. 380 milijonov svetlobnih let daleč. Študija, ki so jo včeraj objavili v reviji Nature, kaže, da se določene valovne dolžine rentgenskega spektra iz ozvezdja Ursa Major absorbirajo v teh dveh oblakih. Vzorec absorpcije se ujema z ogljikovimi, neonovimi, dušikovimi in kisikovimi ioni - z barioni, torej. Ko so preračunali, kaj, če bi bili vsi medgalaktični oblaki takšni, se je rezultat ujemal z manjkajočo maso pri problemu temne materije. Znanstveniki seveda še ne slavijo in pot do končnega odgovora bo še dolga, a pot izgleda za zdaj obetavna. Več o tem.

Aurora oz. polarni sij je sicer še privilegij Severnjakov in prebivalcev blizu južnega pola, a ameriška vojska utegne to spremeniti. Raziskovalci pri projektu HAARP so na Aljaski uspeli pripraviti umetni zelen polarni sij, kar jim je uspelo z megavatnim generatorjem in antenami, ki so vsakih 7,5 sekund pošiljale radijske pulze proti nebu. Ti potem potujejo proti ionosferi, kjer vplivajo na plazmatske elektrone, ki prihajajo s Sončevim vetrom, nato pa trkajo z atmosfero, kar je povzročilo šibek zelen polarni sij, podoben kot v neonski cevi. Za zdaj še ni znano, ali lahko znanstveniki ustvarijo svoj polarni sij, ali pa le ojačajo naravnega, toda eksperiment je vsekakor obetajoč. Več o tem.

Univerza v Utah je v svoji raziskavi odkrila, da je nevarneje telefonirati za volanom, kot biti pijan. Rezultati so nedvoumni: 20-letni mladenič za krmilom, ki telefonira, ima reflekse na ravni 70-letnega dedka, pri čemer imajo naprave za prostoročno telefoniranje enak vpliv. Refleksi se poslabšajo za 18 odstotkov, kar ni malo. Klik!

Za vse ljubitelje robotike še to. Korejski robotik Kim Jong-Hwan, izumitelj svetovnega pokala v nogometu za robote, je razvil vrsto umetnih kromosomov, zaradi katerih se bodo roboti počutili energično in živo (lusty) in se morda celo reproducirali (razmnoževali, torej). Programska oprema, ki jo bodo namestili v robote čez približno tri mesece, jim bo dala možnost čutiti, razmišljati in si želeti. Kim pravi, da bodo imeli roboti svoje osebnosti, svoja čustva - in kot svari film Jaz, robot - kar bi lahko bilo potencialno nevarno. Priznava, da se njegove ideje slišijo neizvedljive, a tako so trdili tudi v 90. letih za robotsko nogometno ligo. Več o tem.