Urad za intelektualno lastnino odgovarja

Avgusta je javnost razburkal predlog nove uredbe o 'davku na prazne CDje, zapisovalnike in diske' oziroma bolj natanačno Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje.

To, da bi morali plačevati pavšalno nadomestilo za dovoljeno legalno kopiranje treh kopij ni razburilo le končnih uporabnikov, temveč tudi tiste ustvarjalce, ki svoja dela ponujajo javnosti brezplačno, saj bo dejansko distribucija njihovih del delala profit drugim - bolj pohlepnim - avtorjem. Gre tako za ustvarjalce prostega programja, kot tudi ustvarjlce avdiovizualnih in drugih del pod licencami Creative Commons in podobnimi.

Disk s kapaciteto 500 GB se bi tako podražil za 2500 SIT, zapisovalniki CD za 900 SIT, vsak prazen medij DVD za 65 SIT, vsak prazen zapisljiv CD pa za 15 SIT.

No, zdaj se je urad za intelektualno lastnino odzval z izjavo za javnost, in na kratko povedal, da se pač ravnajo po (slaboumnih členih) zakona o avtorskih in sorodnih pravicah iz leta 95, ter da so se znašli v igri med dvema ognjema.

Povedali, so da pač avtorji hočejo višja nadomestila, uvozniki in kupci pa nižja. Vse lepo in prav, a prikladno so zamolčali, da smo se nad previsokimi nadomestili pritožili tudi nekateri avtorji. Gre seveda za prej omenjene avtorje prostih programov in drugih prostih avdiovizualnih del, na katerih račun bi zaradi uredbe služili drugi.

Torej v naši državi nekaj štejejo le avtorji, ki jim gre izključno za denar, tisti drugi pa sploh ne obstajamo oziroma smo drugorazredni in se nas lahko ignorira?