EU pripravlja ukrep obveznega hranjenja prometnih podatkov od enega do treh let

EU že dlje časa pripravlja zakonodajni ukrep, s katerim bo zahtevala obvezno hranjenje prometnih podatkov, ki nastanejo pri uporabi telefonije in interneta. Že 15. člen direktive EU 2002/58 je državam članicam omogočil hranjenje prometnih podatov za določen čas, Evropska komisija pa se je odločila, da bo hranjenje teh podatkov predpisala kot obvezno. Predvidena doba hranjenja teh podatkov (tim. retencija) je od 12 do 36 mesecev.

Z drugimi besedami - ponudniki telefonije (fiksne in mobilne) ter internetnih storitev bodo morali (če bo predlog sprejet), hraniti vse prometne podatke vsaj eno, zelo verjetno pa kar tri leta. Seveda na lastne stroške.

Prometni podatki niso sama vsebina komunikacije, pač pa gre za tim. spremljajoče podatke (npr. kdo je koga klical, ob katerem času, iz katere lokacije, katera spletna mesta je vpisal v spletni brskalnik, pri čemer je iz URL-jev spletnih iskalnikov mogoče ugotoviti tudi kaj je nekdo iskal, itd.). Kljub temu, pa je mogoče iz njih ugotoviti mrežo povezav med posamezniki ter celo aktivnosti in namene posameznikov. S stališča posameznika to pomeni, da bo mogoče za do tri leta nazaj ugotoviti s kom se je pogovarjal po telefonu, kje se je pri tem gibal, kaj je iskal po internetu in komu je pisal elektronsko pošto.

Kot sledi iz odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 1984 v primeru Malone vs. United Kingdom, so prometni podatki integralni del komunikacije, iz česar sledi, da jih sme operater telekomunikacij posredovati državnim organom samo na podlagi sodne odredbe ali pristanka naročnika. Kljub temu se ob tako dolgem roku hranjenja teh podatkov postavlja načelno vprašanje beleženja osebnih podatkov posameznikov, ki niso ničesar osumljeni. Seveda pa se zastavlja tudi vprašanje, ali ob kakšnem kriznem dogodku morda ne bo prišlo do omilitve pogojev, pod katerimi policija lahko pride do teh podatkov.

Privacy International in European Digital Rights zato v svojem sporočilu za javnost pravita, da tak ukrep ni sorazmeren v demokratični družbi. Omenjeni organizaciji sta pripravili javen komentar omenjenega predloga, ki ga posamezniki in organizacije lahko podpišejo do 15. septembra 2004.

Veliko pa pove tudi komentar organizacije Statewatch: 'Ta predlog je tako vsiljiv, da lahko Ashcroft, Ridge in ostali samo sanjajo o njem, prekaša celo U.S. Patriot Act.'.

Glede na to, da se bližajo volitve, pa bi bilo dobro vedeti tudi, kakšno je mnenje naših politikov o tem predlogu ...

Dodatek: v komentarjih na novico nam MID sporoča, da imajo nekateri (Slovenija) zelo različno mnenje. Bomo videli, če bo to (slovensko) mnenje preživelo naslednji teden (kot naprimer pri vprašanju patentiranja programske opreme ter matematičnih postopkov), še posebej, ker živimo v državi, v kateri lahko v nekaterih primerih sodišča pridobijo podatke o lokaciji mobilnih aparatov za nazaj (čeprav jih nihče ne hrani).