Je mobilni telefon sledilna naprava?

V današnjem DELU je na strani 13 objavljen članek o sledenju mobilnim telefonom. Članek je nastal na podlagi sodne obravnave v primeru Dragan Dolar in soobtoženi, ki se je odvila 15. julija 2004 na Okrožnem sodišču v Kranju.

Na obravnavi, na kateri so obtoženim sodili zaradi tatvine avtomobilov, je tožilstvo predstavilo dokaze, ki so jih pridobili s pomočjo prisluškovanja. Nalog za prisluškovanje je bil pridobljen zakonito, vendar pa se je izkazalo, da pri nekaterih obdolžencih prisluhi ne zadostujejo za obsodbo. Zato je preiskovalni sodnik na predlog tožilstva izdal odredbo, s katero je od Mobitela in Simobila zahteval še podatke o gibanju obdolžencev za nazaj. Podatke so dobili in na njihovi podlagi je policija narisala shemo gibanja obdolžencev. Podatki o gibanju so bili tako eden izmed ključnih dokazov tožilstva.

Zato je precej čudno zatrjevanje Mobitela, da - kot navaja DELO - "Mobitel ne more spremljati gibanja svojih uporabnikov. Hrani le podatke v zvezi s klicem, ki so potrebni za obračun. Veljavna zakonodaja od operaterjev zahteva, da so dolžni posredovati podatke na podlagi odredbe, ki jo izda pristojno sodišče", ter "Mobitel ne more in ne spremlja gibanja uporabnikov naših storitev".

Da to ne drži in da Mobitel nima tehničnih ovir za spremljanje lokacij uporabnikov pa poleg dokazov, predstavljenih na sodišču dokazuje tudi Pravilnik o opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje telekomunikacij (ULRS 30/01), ki govori o tem, da mora operater na podlagi zahteve sodišča poleg vsebine komunikacije priskrbeti tudi podatek o lokaciji.

Vendar pa mora biti za takšno sledenje izdan ustrezen sodni nalog, in sicer za vnaprej.

Da pri Mobitelu imajo tehnične zmožnosti za beleženje lokacij uporabnikov pa dokazujejo tudi njihove lokacijske storitve, ki jih celo tržijo, ter dejstvo, da Zakon o elektronskih komunikacijah v 72. členu zahteva, da mora operater podatke o lokaciji posredovati v primeru na klic na "112". Ni pa znano, da Mobitel ne bi izpolnjeval zakonskih zahtev.

Vsi ti podatki kažejo na to, da Mobitel (in ostali operaterji) dejansko vsaj ob vsakem klicu lahko zabeležijo tudi lokacijo mobilnega telefona. V primeru klica na "112" so ta podatek dolžni posredovati naprej, enako pa so to dolžni v primeru, da dobijo ustrezni sodni nalog.

A kot kaže, se ti podatki tudi hranijo, saj so bili v Kranju nekateri obdolženci obsojeni ravno na podlagi lokacijskih podatkov, ki jih je tožilstvo od Mobitela pridobilo za nazaj.

Če to drži, in če Mobitel in ostali operaterji hranijo podatke o lokacijah in gibanju vseh uporabnikov mobilne telefonije, pa gre pri tem seveda za hud poseg v človekove pravice in svoboščine. Mobilni operaterji namreč na tak način posegajo v lokacijsko zasebnost posameznikov, kar je v primeru, da za to nimajo ustreznega soglasja uporabnikov, verjetno nezakonito. Kje se kdo giblje je namreč izključno njegova stvar in mobilnega operaterja ta podatek ne sme zanimati, saj za njegovo shranjevanje nima nikakršnih tehničnih potreb. Do teh podatkov sme brez soglasja prizadete osebe priti samo sodišče ob ustrezni pravni podlagi!

Ob dejstvu, da je Mobitel v lasti Telekoma, Telekom pa v lasti države, in ob dejstvu, da se je v Telekomu pred kratkim zaposlil bivši prvi mož policije, Marko Pogorevc, ne preseneča izjava enega od odvetnikov v zadevi Dolar, da gre po njegovem mnenju v tem primeru za parapolicijski aparat.

In da bo stvar še bolj zapletena, naj spomnimo, da podatki o lokacijah zanimajo tudi SOVO...