Zlivanje vseh baz podatkov za Velikega Brata

Dober mesec po terorističnih napadih 11. septembra, je ameriški kongres brez vsakršne resne razprave sprejel USA Patriot Act. Zakon določa, da lahko policija brez sodnega naloga zahteva vpogled v različne osebne podatke in upravljalcu zbirke prepove, da bi oškodovano osebo o tem obvestil.

V petek pa so sprejeli še dodatek - FBI namreč lahko zahteva tudi vpogled v finančne transakcije, v novem zakonu, ki je bil sprejet v petek pa so finančne inštitucije definirali tako široko, da lahko po novem FBI zahteva (in tudi dobi) podatke od zavarovalnic, nepremičninskih agencij, pošte, potovalnih agencij, kazinojev, zastavljalnic, ponudnikov dostopa do interneta, izposojevalnic avtomobilov in vseh ostalih podjetih, "katerih denarne transakcije imajo visoko uporabnost v preiskovanju kriminala". Po novem bodo torej FBI-ju izključno na podlagi tim. pisma o nacionalni varnosti (national security letter - NSL), dostopni praktično vsi podatki o državljanih iz državnih in zasebnih baz, kar seveda vključuje tudi baze o internetnih aktivnostih in spletnih nakupih posameznika.

Pri povezovanju in analizi teh ogromnih količin podatkov pa si bodo ameriški preiskovalni organi lahko pomagali s projekti kot npr. TIA - Terrorist (Total) Information Awareness, LifeLog ter CAPPS II - Computer Assisted Passenger Pre-screening System. Je pa to vsekakor primeren trenutek, da se za hip vprašamo kdo vse - poleg države - zbira naše osebne podatke. V razmislek samo dva podatka: Dansko podjetje Bornholmstrafikken npr. na ladijske mesečne vozovnice shranjuje podatek o prstnem odtisu potnika, britansko podjetje Virgin Mobile pa od leta 1999 naprej hrani lokacije svojih uporabnikov mobilne telefonije. Kaj to pomeni ob dejstvu, da ima danes že praktično vsakdo mobilni telefon, je verjetno jasno. In kako je s tem v Sloveniji?

Klik za radovedne: 4. člen, 6. točka - pravilnik je bil sprejet 18 julija.