Izdan .deb paket za GLS

BSD-jas

21. jan 2004 ob 10:07:41

Morda je kriva "nadaljevanka" glede ekonomske cone, morda sta svoje pridali še tisti nesrečni žogobrcarski tekmi, dejstvo pa je, da je na teh straneh ostal zamolčan še en jesenski podvig naših južnih sosedov. Septembra so namreč splovili Govorni Linux za slijepe, (če ste premladi, da bi še ujeli ure t.i. srbohrvaščine, lahko kliknete tudi sem) t.j. posebno distribucijo Linuxa s sintetizatorjem govora, v prvi vrsti namenjeno slepim in slabovidnim za uporabo na praktično kateremkoli računalniku brez pregrešno drage Brailove vrstice in ostalih pritiklin.

Če smo že septembra pozabili poročali o tem izdelku, ki je do zdaj bil na voljo samo v obliki slike ISO, bomo napako popravili kar takoj (bolje ikad nego nikad, če smo se že podali v našo nekdanjo širšo domovino), saj je izšel tudi kot Debianov paket. Najavo septemberskega izida in sedanjega paketa .deb lahko preberete kje drugje kot na straneh HULK-a (hrvaškega združenja uporabnikov Linuxa).

Verjetno se že sprašujete, kaj ima to opraviti s Slo-Techom. Predvsem to, da bi stvar vsekakor morala zbuditi več zanimanja tudi na naši strani Kolpe, saj so ravno južnoslovanski jeziki, vključno s hrvaščino, še najbolj podobni slovenščini, kar se tiče pravil izgovorjave. Ker je GLS izdan pod določili "humanitarne" licence GPL, lahko to predstavlja dober temelj, če bi se tudi kdo pri nas lotil nadgradnje do tistih manjkajočih fines slovenske izgovorjave.

Mimogrede, sintetizator govora razvijajo tudi pri IJS, vendar je njihova rešitev zaprtokodna, deluje samo pod nekim zaprtokodnim operacijskim sistemom, uporaba pa je omejena (npr. dolvleka je dovoljena samo slepim in slabovidnim), četudi projekt v precejšnji meri financiramo vsi (tudi videči) slovenski davkoplačevalci.

Skratka, na nekaterih področjih so nam lahko Hrvati tudi za zgled. O tem, koliko javnih sredstev za razvoj nepridobitnih podobnih izdelkov bi lahko obe državi prihranili in koliko bolj bi to koristilo ciljni populaciji, se pravi slepim, če bi prišlo do kakšnega čezmejnega sodelovanja na odprtih temeljih, pa morda kdaj drugič ...