Distančnika

Proizvajalci distančnikov so zadnje čase napravili kar velik korak naprej, saj so navdušenci končno lahko nehali rezati baker in kuriti procesorje, ker je doma narejeni distančnik za nekaj milimetrov preprečeval stik z jedrom procesorja in končno začeli kupovati industrijske rešitve, ki so učinkovite, lepe in uporabnika zlepa ne pustijo na cedilu. Zadnje čase smo na internetu videli kar nekaj testov teh tako koristnih pripomočkov. Videli smo lahko anodirane, bakrene, pozlačene, aluminijaste in celo posrebrene primerke (manjkajo nam samo še platinasti ;)). Vsi ti opravljajo isto nalogo, ločijo pa se le po prevodnosti, saj nekateri prevajajo, nekateri pa ne prevajajo električnega toka. Distančniki ali shimi nas torej obvarujejo pred zlomom procesorja, ampak ali omogočajo tudi boljše hlajenje? Odgovor so poiskali na tej strani, kjer so primerjali dva distančnika - zelen je imel malce večjo površino in je bil zdizajniran za procesorje Athlon (Thunderbird), vijolični pa je imel manjšo površino in sede tako na stare, kot nove Athlone. In kako se stvarci obneseta v praksi? Kakšnih hudih sprememb v temperaturi ni bilo. Pri manjšem primerku spremembe sploh ni bilo, pri večjem (z večjo površino) pa je (gotovo zaradi boljšega stika hladilnika s procesorjem) bilo spremembe komaj za stopinjo. To pomeni, da so distančniki učinkoviti varuhi procesorja, ki pa nimajo kakšnega hudega hladilnega učinka.